Narava in pokrajina (foto): Kranjska kostnica

Janez Mihovec 7.5.2017 10:17
 

Janez Mihovec – Kranjska kostnica

 Podzemeljski svet starodavnega mesta

 Današnji izlet nas popelje v enega največjih in najbolj živahnih slovenskih mest. Kranj ima kakih 40.000 prebivalcev ter poleg obsežne industrije tudi številne nakupovalne centre na obrobju mesta, ki so nastali pravi pravcati sekundarni centri zabave, nakupov in novodobne kulture življenja.

Kljub vsemu pa se lahko spomnimo tudi starega centra. Tistega, ki je kot na pomolu dvignjen nad kanjonoma Save in Kokre. Njegovo strateško lego so opazili prav vsi, ki so kdaj prišli tu mimo. Creina se je Kranj imenoval že v rimskih časih, tu čez so se pomikala germanska in slovanska plemena. V 11. Stoletju je prišlo spet do tako želenega miru in  na pomolu je nastalo srednjeveško obzidano mestece. Še danes najdemo starodavne hiše, trge, gradove in cerkvice, ki se niso spremenili že stoletja. Ves center mesta dominira mogočna cerkev svetega Kancijana iz konglomerata v kateri najdemo čudovite gotske zvezdaste oboke. Cerkev je že tretja na tem mestu najdemo nenavadno zgradbo, ki se spušča navzdol in ne v višino kot je to običajno.

Odgovor na to čemu služi najdemo v Mestnem muzeju, ki ga najdemo na glavnem trgu. Z navdušenjem nam delavci muzeja pokažejo tudi drugi, podzemeljski svet mesta. Pravzaprav ga lahko zaslutimo že kar v muzeju, saj so tla narejena nad starodavnim grobiščem, pa nas s tal gledajo okostja davno umrlih prednikov.

Prej omenjeni pločevinasti pokrov na sankah zdrsi na stran in strmo stopnišče nas popelje v podzemlje. Ko se naše oči privadijo polteme vsenaokoli nas zasije belina na tisoče lobanj, rok nog in drugih delov človeških okostij.  V srednjem veku so ljudje imeli navado svoje pokopavati v takšne kostnice, ki so bile navadno v bližini cerkva na posvečenih tleh. Takšno je imelo tudi mesto Kranj, pa je v stoletjih utonila v pozabo in so ga ob obnovah 60-tih let slučajno spet odkrili.

V tej zmešnjavi okostij je še en nenavaden pogled. Skozi odprtine na stropu v globine padla medla svetloba in med okostji se pozibavajo visoke praproti, ki bujno uspevajo v vlažnem in hladnem okolju. Resnično nenavaden svet vreden ogleda.

 

 

 

3 komentarji

  • svitase

    Kako je mogoče, da za to zanimivost izvemo šele zdaj?

    V drugih državah bi znali to izkoristiti za veliko turistično zanimivost.

  • svitase

    Na TV Viasat history je bila že večkrat prikazana neka vzhodnoevropska kostnica kot velika turistična zanimivost, vendar je manjša od te kranjske.

  • Zdravko

    Meni je pa tole zelo nespodobno. Takole razkazovati kosti v steklenih omarah? Komaj verjamem očem! Pa otroke vodijo noter.
    Še na Žalah naj s steklom začnejo pokrivat gorobove…


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI