Mit o 27. aprilu

Tamara Griesser Pečar 27.4.2017 6:45
 

Pred nami je ponovno praznik brez vsake vsebine. S tem ni mišljen podaljšek praznika dela, 2. maj, ki je seveda tudi slovenska posebnost – podobno kot 2. januar, ki ga je iz populističnih razlogov ponovno vpeljala sedanja slovenska vlada. V nobeni od članic Evropske unije 2. maj ni dela prost dan, v Evropi pa samo še v Bosni in Hercegovini ter Ukrajini. Ne, če govorimo o prazniku brez vsebine, potem je to 27. april, ki je bil od 1948 do osamosvojitve (razen v letih 1958-1968) dan Osvobodilne fronte (OF), danes pa se praznuje dan upora. Ne eno ne drugo ne ustreza zgodovinski resnici, ker takrat še ni bilo OF in tudi komunistična stran še ni organizirala upora proti okupatorju. Pred osamosvojitvijo, v socialistični republiki Sloveniji, so določili 22. julij za dan vseslovenske vstaje proti okupatorju. Prav tako kot 27. april je bil tudi 22. julij iz strategičnih razlogov umetno skonstruiran politični mit, ker tudi na ta dan leta 1941 ni bilo nobene vstaje, takrat je namreč slovenski komunist obstrelil slovenskega orožnika.

Ko je bila v Sloveniji pod taktirko Komunistične partije 26. aprila 1941 (in ne 27. aprila) ustanovljena »Protiimperialistična fronta« – pridružili so se ji še samo posamezni prejšnji Sokoli, levi intelektualci ter deli krščanskih socialistov –, je bila slovenska Komunistična partija (KPS) kot del jugoslovanske Komunistične partije, sekcija Kominterne in kot taka zaveznica Hitlerjeve Nemčije. Še več! Sovjetska zveza (SZ) je Nemčiji pomagala pri pridobivanju surovin, ki so bile potrebne za nemško vojno industrijo. Nemčija je imela izredno malo surovin, zato je bils odvisna od importov. Ker pa zaradi angleškega bojkota ni mogla importirati surovin od drugod razen iz SZ, je SZ surovine, ki jih sama ni imela, uvažala iz celega sveta. Nemčija in SZ sta dejansko začeli drugo svetovno vojno na isti strani in po dogovoru. 23. avgusta 1939 sta državi podpisali tim. Hitler-Stalin pakt – imenovan tudi pakt Ribbentrop-Molotov po zunanjih ministrih, ki sta ga v imenu Hitlerja in Stalina podpisala. Podkrepili sta ta pakt še po začetku druge svetovne vojne z Mejno in prijateljsko pogodbo podpisano 28. septembra. Oba dogovora sta vsebovala tajni protokol, v katerih sta si državi razdelili sosednja ozemlja. Začeli sta s Poljsko. Nemčija jo je napadla 1. septembra, SZ pa 17. septembra. Sledili so napadi na druge države. Šele ko je Nemčija 22. junija 1941 napadla tudi SZ, je ta zamenjala stran in pristopila na stran zahodnih zaveznikov. Ta preobrat so potem po zahtevi Moskve naredile tudi članice Kominterne.

„Protiimperialistična fronta“ nikakor ni bila naperjena proti okupatorjem, temveč, že ime samo to pove, proti angleškim, francoskim, ameriškim imperialistom – tudi proti nemškim in italijanskim, kadar so se tudi v očeh komunistov izkazali za imperialiste, kar pa okupatorji v njihovih očeh niso bili – in proti domači „kapitalistični gospodi“, ki se je „zatekla pod angleško imperialistično okrilje.« Kardelj je to izrecno potrdil v predavanju v partijski šoli na Rogu leta 1944: »Vojna med Anglijo in Nemčijo od leta 1939 do 1941 je bila imperialistična, torej krivična. S Hitlerjevinm napadom na Sovjetsko zvezo in z zvezo z Anglijo in SZ, se je karakter vojne spremenil. Vojna med Anglijo in Nemčijo je postala pravična.« Kardelj je še leta 1944 razlagal, da fašizem sam po sebi strateško ni glavni sovražnik: »Fašizem je samo izraz imperializma. Zato tudi ni glavni strateški sovražnik in je važen izključno le za taktiko proletariata… glavni sovražnik proletariata je ostal imperializem.«(Vida Deželak-Barič, »Osvobodilni boj kot priložnost za izvedbo revolucionarnih ciljev“, Prispevki za novejšo zgodovino, 1995, št. 1.2, str. 144-146)

Po napadu Nemčije na SZ, ko se je situacija spremenila in je bilo v interesu SZ, da se preusmeri v boj proti okupatorju, se je PIF iz taktičnih razlogov preimenovala v Osvobodilno fronto (OF). Napočila je namreč priložnost, ki jo je imel v mislih Kardelj oktobra 1940, ko je v Zagrebu napovedal, »da bodo šli komunisti v oborožen odpor proti okupatorju samo, če bodo imeli možnost za revolucijo in če bo v interesu Sovjetske zveze.« (Peta zemaljska konferenca KPJ, Izvori za istoriju SKJ, Beograd 1980, str. 204). Še leta 1944 je Kardelj razlagal, da je fašizem „samo izraz imperializma. Zato tudi ni glavni strateški sovražnik in je važen izključno le za taktiko proletariata… glavni sovražnik proletariata je ostal imperializem…” (Deželak-Barič. Osvobodilni boj)

Od vsega začetka je bilo jasno, da je bilo jugoslovanskim komunistom prizadevanje za izključno oblast pomembnejše od vsakega boja proti okupatorju. Prav zaradi tega so na začetku 1942 izključili iz OF »Staro pravdo«, skupino liberalcev okoli Črtomirja Nagodeta, pa tudi žensko zvezo z Angelo Vode.

Svet Zveze združenj borcev za vrednote NOB (ZZB) je pred nekaj dnevi izdal izjavo, ki morda preseneča samo v tem, da znova vsaj priznava, »da je bilo narodno osvobodilno gibanje seveda tudi revolucija«. Nadaljuje pa, da je bila ta revolucija »v žlahtnem in ne slabšalnem pomenu tega pojma, in sicer zato, ker je bilo hkrati z narodno osvobodilnim tudi protifašistično ter socialno in kulturno revolucionarno gibanje za novo, socialno pravično in narodnostno enakopravno družbeno ureditev Jugoslavije po vojni.« (casnik.si)

To lahko razumemo samo tako, da po mnenju ZZB cilj posvečuje sredstva. Ne glede na to, da je ta Machiavellijev princip nesprejemljiv, tudi cilj, ki ga je imela partija, je nesprejemljiv, namreč prevzem oblasti in vzpostavitev totalitarne države. Izjava jasno kaže, da človeško življenje za ZZB ne predstavlja posebne vrednote, sicer ne bi mogla trditi, da je šlo za »žlahtno revolucijo«, saj je bilo v imenu te v Ljubljani in na podeželju umorjenih nekaj tisoč Slovencev – samo po koncu vojne od maja 1945 do konec januarja 1946 okoli 15.000. Varnostno-obveščevalna služba (VOS), ki jo je Centralni komite KPS ustanovil že sredi avgusta 1941, je na cestah, domovih, na podeželju likvidirala svoje ideološke nasprotnike. Delo VOS-a je leta 1944 nadaljevala tajna politična policija Ozna, ki je bila, v nasprotju z VOS, ustanovljena na celotnem jugoslovanskem območju. Marca 1946 se je OZNA preimenovala v Upravo državne varnosti (UDV, po domače Udba). V Sloveniji je komunistična partija, ki je prevzela oblast, ustvarila mit o kolaboraciji. Še danes nekateri – ZZB, določeni zgodovinarji in drugi – branijo komaj modificirano interpretacijo zgodovinopisja, ki ga je narekovala Komunistična partija. Na eni strani poveličujejo narodnoosvobodilni boj, ki ga je vodila partija, na drugi strani pa mečejo domala vse, ki so delovali izven OF in partizanskih enot v koš kolaboracije, ne glede na to ali so sodelovali z okupatorjem ali ne.

Vsi protikomunisti naj bi bi bili kasneje uničeni ali (z domnevno kolaboracijo) kompromitirani. Vnaprej je že bilo določeno, da se bodo borili proti vsaki skupini, ki bi se paralelno z njimi pripravljala na odpor proti okupatorju. To nazorno potrjuje tudi Angela Vode v svojih spominih. Navaja kako je Aleš Bebler, pravnik in predstavnik KPS na ustanovnem sestanku PIF, pojasnil stališče komunistov: »Bela garda ‘mora’ biti, ker jo potrebujemo. Če je ne bodo ustvarili klerikalci, jo bomo morali organizirati sami.« (Angela Vode, Skriti spomin, str. 31) Mit o kolaboraciji vseh nasprotnikov komunizma je komunistična oblast gojila tudi potem, ko je prišla na oblast, ker je za rešitev svoje lastne časti potrebovala neizpodbitnega sovražnika.

 
Značke:

40 komentarjev

  • Ponavljam vprašanje zgodovinarja iz gimnazije v Želimljah: “Zakaj v šolah ne smemo učiti mita o 27. aprilu?” Oziroma bolje, zakaj NE UPAMO učiti?

  • Kako, a ga ne učijo ?

    • Zdravko

      Najbrž ga res ne. Ker potem ne bi imeli javno veljavnega programa. 🙂 ali 🙁

  • Ne,res ne gre za mit.V mitih se namreč vsaj v prenesenem pomenu pogosto odražajo pomembni drobci resnice. Z materialnimi dejstvi nesporno dokazane laži-zgodbe podpornikov in zagovornikov zločinske ideologije terorja in tiranskega totalitarizma tatov in morilcev ter njihovih sužnjev pa so že več kot 70 let zavestna laž,potvorba in sramoten zgodovinski ponaredek.

    • Zdravko

      Tudi mene moti uporaba pojmov kot je mit ali pravljice. V pravljicah je veliko sporočila o resnici. To niso politične laži, kot sta komunizem in revolucija.

  • zdravka

    Mita sta dva. Eden pravi, da je bilo vse dobro, drugi, da je bilo vse slabo.

    • Resnica pa je samo ena.

      • zdravka

        Ja, in nekje vmes. 🙂

        • Martin_

          Resnica bi bila verjetno nekje vmes, če bi šlo za govorice. V tem primeru pa ni tako. Na eni strani je strokovnjakinja na drugi strani pa so v veliki večini prizadeti ljudje, ki ne vedo, da se edino z iskanjem Resnice pride do trajne sreče.

      • Kako vmes ? Če je samo ena, ni nič vmes.
        Je taka kot je.
        Problem je v tem, da je mi ne zaznavamo take kot je.
        Ampak jo zaznavamo vsak po svoje. Odvisno od čustvene zrelosti, pa duhovne in še katere.
        Problem je v nas samih, ker smo polni napuha in iluzij in mislimo kako mi vse vemo.

  • “Mit o 27. aprilu”

    Na simboličen način je rečeno, da gre za: “Laž o 27. aprilu”

    • tolmun1 tolmun1

      Veliko jih je , laži mislim ! Na našem koncu je bilo kar pestro , kar se laži tiče !
      Recimo smrt mladoletne Žane Erjavec , ki so jo lokalni “aktivisti” navlekli v akcijo ,ki se je zanjo tragično končala . Grda in umazana zgodba ! Tudi streljanje 25 talcev v Šentvidu je imelo sprevržen scenarij , bili so ovadeni , nemški esekutorji so jih ponoči odvlekli z doma in postrelili na “škofovem travniku” vpričo zaprepaščenih domačinov in otrok , ki so se vračali domov iz šole ! Grozljivo , eden od domnevnih ovaduhov je odsihmal pil od jutra do zore in umrl med delirijem za cesto , od vseh pozabljen , kakor tudi družina , ki je nič kriva , dolgo živela iz rok v usta ! Vsem je bilo jasno , kdo je tem ljudem nakopal hudo in nezasluženo gorje !

      Andrej Briški

    • tolmun1 tolmun1

      Veliko jih je , laži mislim ! Na našem koncu je bilo kar pestro , kar se laži tiče !
      Recimo smrt mladoletne Žane Erjavec , ki so jo lokalni “aktivisti” navlekli v akcijo ,ki se je zanjo tragično končala . Grda in umazana zgodba ! Tudi streljanje 25 talcev v Šentvidu je imelo sprevržen scenarij , bili so ovadeni , nemški esekutorji so jih ponoči odvlekli z doma in postrelili na “škofovem travniku” vpričo zaprepaščenih domačinov in otrok , ki so se vračali domov iz šole ! Grozljivo , eden od domnevnih ovaduhov je odsihmal pil od jutra do zore in umrl med delirijem za cesto , od vseh pozabljen , kakor tudi družina , ki je nič kriva , dolgo živela iz rok v usta ! Vsem je bilo jasno , kdo je tem ljudem nakopal hudo in nezasluženo gorje !

      Andrej Briški

  • “V Sloveniji je komunistična partija, ki je prevzela oblast, ustvarila mit o kolaboraciji. ”
    =========================

    zdravka ga še danes goji.

    • zdravka

      Tako kot Jozo Tomasevich v eni strokovno najbolj cenjenih knjig glede dogajanja med 2. svetovno vojno na območju takratne Jugoslavije. Priporočam branje: War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: Occupation and Collaboration (Stanford University Press; 2002), str. 96 in naslednje.

      • tolmun1 tolmun1

        “zdravka”/bivši jesus/,močno dvomim v tvoje zdravje , kar nekaj nas je , ki smo imeli priliko doživljati dogajanja povezana z dogajanji med in po II . svet. vojni v titoistični Jugoslaviji . Ne vbjjaj mi v glavo branja literature kvazi strokovnjakov iz Amerike , ki imajo dosti opraviti sami s seboj ! Na tisoče mrtvih zavezniških vojakov leži širom Evrope , tudi mladi ameriški vojaki , ki so kot mladeniči preživeli apokalipso,vedo marsikaj povedati o komunističnih revolucijah v Evropi ! Samo tega se še manjka , da boš privlekla na dan zapiske angleških zgodovinopiscev , ki so zamolčali vetrinjsko tragedijo v kateri so tvorno sodelovali pri transportih mučenikov, ki so umirali po slovenskih moriščih ! Tudi otroci tudi starke in starci so bili med njimi ! Zgodovina napisana za subkulturnimi zidovi zadimljene metelkove , me pač ne zanima ! Seveda z napisanim ne trdim , da med partizani ni bilo tudi poštenih ljudi !

        Nasvet : Preberi kaj o holodomoru v Ukrajini , ki ga je izvajal Stalin nad svojimi rojaki ,pet miljonov mrličev je ostalo za njegovimi revolucionarji !

        Andrej Briški , napisal pri polni zavesti !

      • tolmun1 tolmun1

        “zdravka”/bivši jesus/,močno dvomim v tvoje zdravje , kar nekaj nas je , ki smo imeli priliko doživljati dogajanja povezana z dogajanji med in po II . svet. vojni v titoistični Jugoslaviji . Ne vbjjaj mi v glavo branja literature kvazi strokovnjakov iz Amerike , ki imajo dosti opraviti sami s seboj ! Na tisoče mrtvih zavezniških vojakov leži širom Evrope , tudi mladi ameriški vojaki , ki so kot mladeniči preživeli apokalipso,vedo marsikaj povedati o komunističnih revolucijah v Evropi ! Samo tega se še manjka , da boš privlekla na dan zapiske angleških zgodovinopiscev , ki so zamolčali vetrinjsko tragedijo v kateri so tvorno sodelovali pri transportih mučenikov, ki so umirali po slovenskih moriščih ! Tudi otroci tudi starke in starci so bili med njimi ! Zgodovina napisana za subkulturnimi zidovi zadimljene metelkove , me pač ne zanima ! Seveda z napisanim ne trdim , da med partizani ni bilo tudi poštenih ljudi !

        Nasvet : Preberi kaj o holodomoru v Ukrajini , ki ga je izvajal Stalin nad svojimi rojaki ,pet miljonov mrličev je ostalo za njegovimi revolucionarji !

        Andrej Briški , napisal pri polni zavesti !

  • “Vsi protikomunisti naj bi bi bili kasneje uničeni ali (z domnevno kolaboracijo) kompromitirani. ”
    =====================

    Ubiti, ker so bili proglašeni za kolaborante, proglašeni za kolaborante zato, da so bili ubiti.

  • “Pred osamosvojitvijo, v socialistični republiki Sloveniji, so določili 22. julij za dan vseslovenske vstaje proti okupatorju. … tudi na ta dan leta 1941 ni bilo nobene vstaje, takrat je namreč slovenski komunist obstrelil slovenskega orožnika.”
    ==============================

    Kdo bi si drznil ukiniti dan OF kot državni praznik?

    Če bi se aktualna vlada slučajno odločila, da sprejme zakon, ki bi dan osvobodilne fronte odpravila kot državni praznik, bi sprožila revolucijo. Dvignile bi se partizanske organizacije, protestirale bi vse opozicijske stranke in še Desus povrhu, naslovnice časopisov bi udarile z vsemi kanoni, z dramatično izjavo bi se oglasili zgodovinarji, ulice bi zasedli vojni invalidi, z eno besedo – ustavilo bi se življenje.

    http://www.mladina.si/96788/kdo-bi-si-drznil-ukiniti-dan-of-kot-drzavni-praznik/

    Briljantni Nežmah 🙂 🙂

    • “Sami udeleženci in soustanovitelji OF so ukinili 27. april za državni praznik.”
      ===========================

      Če so nekoč zmogli oni, zakaj ne bi tega zmogli danes mi!

    • Pahor v nagovoru Slovence pozval k spravi in premoščanju razlik glede dogodkov izpred več kot sedemdeset let. Verjame da je razkol možno zaceliti… ??

      http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/foto-ob-dnevu-upora-proti-okupatorju-ta-razkol-je-mogoce-zaceliti

      • Zdravko

        Blagor nam, da imamo takega predsednika. In še izvoljen bo za naslednji mandat.

        • tolmun1 tolmun1

          Močno se trudi,vse kaže,da mu delala
          družbo tudi velika zdraharica
          In zopet bo tavžentkunstler
          uspel!

          Andrej Briški

        • Kaj bo Pahor naredil za uresničitev teh pozivov ?
          Ga je o tem povprašal kakšen novinar?
          Če že verjame in obljublja !!!

        • Kaj bo Pahor naredil za uresničitev teh pozivov ?
          Ga je o tem povprašal kakšen novinar?
          Če že verjame in obljublja !!!

        • Je kot predsednik vseh državljanov, kar se ves čas sklicuje da je, zahteval pravično sojenje za vse ?

  • Peter Starič: Bodo zaprli vsakega, ki bi javno zagovarjal odpravo tega zlaganega praznika

    Dogodki, ki jih bom opisal, so bili usodni za vse, kar se je pozneje zgodilo v Jugoslaviji in se nadaljuje v današnji Sloveniji. Zdi se mi, da so Hitlerjev obisk v Mariboru, 26. aprila 1941, ustanovitev Protiimperialistične fronte naslednjega dne ter prvomajska parada v nemški zasedbeni coni Trbovlje–Hrastnik–Zagorje štiri dni potem, nekako med seboj povezani dogodki. …

    http://reporter.si/clanek/slovenija/bodo-zaprli-vsakega-ki-bi-javno-zagovarjal-odpravo-tega-zlaganega-praznika-509527

    • Zelo zapleteni časi, se sedaj morda nakazujejo podobni ?
      Iz izkušenj naj bi se ljudje učili. Pa vse kaže da se iz časa druge svetovne vojne in režima po njej, nismo naučili še prav nič.
      Po toliko letih se nam še sanja ne kako je bilo takrat.

  • In kak dober mesec pozneje je čas, da zapojemo kakšno “slovensko” domoljubno, “osvobodilno”:

    Na klic kominterne združite vi čete
    v boj za svobodo v boj za sovjete
    Rdeče smo fronte bojevniki mi
    Nikdar ne odstopimo od svoje poti
    In duh leninizma nam pot razsvetljuje
    in zadnji udar kapitalu dviguje
    gospoda se trese fašist trepeta
    ker naše je geslo sovjeti sveta

    • Zdravko

      Ja, Riki, vidiš to je pa res pesem boja proti okupatorju. Fašist trepeta!

  • tolmun1 tolmun1

    Resnica o dogodku v Šmartnem pod Šmarno goro , ima povsem drugo ozadje , ki ima zelo malo opraviti s tako imenovanim prvim strelom partizanske puške v Sloveniji !
    Šlo je za medsebojni obračun dveh domačinov , katerih eden je bil res žandar , vrli
    domači “partizanski odred” je izrabil dogodek in naredil iz dogodka veliko zgodovinsko dejanje !
    Oba sta ostala živa in zdrava in ga po končani vojni skupaj luckala , po zadostni količini popitega vina sta si običajno skočila v lase ! Njuna zgodba je postala vaška šala , ki se jo občasno z veliko smeha včasih še danes pripoveduje ! Napisal bi lahko bolj natančno , vendar tega ne storim z razlogom , gre namreč za varstvo osebnih podatkov ! Točno se ve kdo je bil kreator opisane burleske !

    Andrej Briški , skoraj domačin !

    • Zdravko

      Andrej, to pa ne more biti stvar varstva osebnih podatkov.

      • tolmun1 tolmun1

        Zdravko,ali ste že slišal za kakšnega Novaka ?

        Andrej Briški

  • No, pa dajmo še malo: 🙂

    27.4.1941, dan pozneje, ko so slovenski komunisti napovedali boj proti Veliki Britaniji, edini državi v Evropi, ki se je takrat upirala Nemčiji.

  • Slovenski komunisti in njihova partijska vojska partizani so bili najbolj skromna vojska na svetu.
    Medtem, ko se vse vojske po svetu rade pohvalijo koliko sovražnikov so pobile, so slovenski partizani svoje žrtve skrbno poskrili pa kraških jamah ali rudniških jaških za 11 zidovi, da jim ja ne bi kdo morebiti očital, da se delajo važne.

  • Partizanska vojska je konec leta 1942 štela cca 2000 ljudi.
    Danes je po Sloveniji cca 5000 spomenikov t.i. NOB.

  • Franc Mihič

    Dan upora proti okupatorju, ali začetek razdora?
    Čas je za spraševanje, a so okoliščine in dejstva temu ustrezna. Vsekakor je prav, da slavimo konec 2. svetovne vojne, to je 8. maj dan zmage nad nacizmom. Praznik upora proti okupatorju slavimo, ker se spominjamo ustanovitve PIF, ki so jo ustanovili tisti, ki so prisegali na prijateljstvo s komunistično SZ. Stalin oz. SZ pa je bila tedaj zaveznica nacistov, Hitlerja. Stalin ga je zelo podpiral, saj so ga bogato oskrbovali s surovinami in žitom. Pakta je bilo konec šele, ko je Hitler napadel še SZ. Stalin oz. komunistična SZ je imela pakt tudi s fašistično Japonsko. Šele po končani vojni v Evropi, po konferenci zaveznikov v Potsdamu, ko so zahodni zavezniki pritisnili na SZ, je ta vstopila v vojno z Japonci. Žalostno je, da pri nas še vedno tajimo dejstvo, da se je do 26. aprila 1941 okupatorju uprla le vojska kraljevine Jugoslavije, ki je sicer kmalu kapitulirala. Dejstvo je tudi, da je Inštitut za novejšo zgodovino doslej ugotovil več 99.706 žrtev med Slovenci med vojno in po njej. V uporu zoper okupatorje pa je umrlo 7.800 okupatorjev. Bil je torej upor zoper okupatorja, a bila je tudi revolucija oz. državljanska vojna med okupacijo. To se jasno vidi iz popisa žrtev Inštituta in iz drugih virov, tudi iz grobišč v naravi. Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta RS, partizan, dr. France Bučar, je tedaj dejal: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« To je javno ponavljal vse do smrti. V državljanski vojni so namreč le začetniki in zagovorniki revolucije in s tem državljanske vojne, na drugi strani pa so napadeni nasprotniki revolucije. V državljanski vojni ni izdajalcev naroda! V državljanski vojni nastopajo samo revolucionarji in proti revolucionarji. Zločini pa so lahko bili storjeni na eni in drugi strani! Spoštujmo kolikor je bilo dejansko upora proti okupatorju. Zelo pa obžalujmo državljansko vojno. Le tako bomo lahko dosegli spravo, ki je pogoj za normalni razvoj vsake dežele, tudi Slovenije.

  • Franc Zabukošek

    Spoštovana avtorica in vsi tozadevni sotrudniki v okviru ŠCNS, zahvaljujem se vam za vztrajno razlago pravilne zgodovine o državljanski vojni in pozdravljam vse te članke.
    Letos je bila na državni proslavi naglašena vrednota upora zoper zlo in nasilje, ki ga dejansko predstavlja okupacija in revolucionarno nasilje, ki je toliko slabše v času okupacije.
    Tozadevna dejstva so znana vsem, ki so a resnico, tisti, ki to ne priznavajo pa izvajajo nasilje kljub samostojnosti države, ki z Ustavo to ne dopušča.

    Predlagam, da se v skladu z Ustavo miroljubno upremo temu nasilju, ki z komunistično kuliserijo žalijo zavestne državljane, ki spoštujejo človekove pravice.

    Samo govorjenje je premalo, kajti ti ljudje v ZZB na državne-proračunske stroške vehementno ohranjajo zlagano zgodovino, ki jim ohranja privilegije.(glej spletno stran ZZB)
    Potrebno se je sklicevati na državljansko dostojanstvo in Ustavo, ki državljansko žalitev sankcionira.
    Bodimo ponosni in dostojanstveni državljani!!!

  • Martin_

    Pravi komunist, bi potrdil dokumente in dogodke, ki jih opisuje zgodovinarka, zaključke pa bi oblikoval po svoje. Rekel bi, da je bilo očitno med revolucijo pobitih premalo ljudi, kajti sedaj vladajo imperialisti – kapitalisti. Zanj tudi ni problem, če se pobije kakšnega človeka preveč. Problem je, če se kakšnega sovražnika revolucije ne pobije. Če se revolucijo dosledno izvrši, potem bo vse v redu. Zanj je svet enostaven. Popolnoma tuja mu je misel, da človek, ki pobija, postane zverina.
    Bistveno pa je, da pravi komunist v prvi priložnosti pozabi na vse dogodke, če to koristi boju za oblast.
    Toda vesti se ne da prelisičiti, zato za vsakega izmed nas obstaja rešitev.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI