Talijin hram ali beznica?

Andrej Tomelj 26.4.2017 6:41
 

Sem redni obiskovalec SNG Drame, ki ne pripadam tako imenovani strokovni javnosti, ampak sem človek, ki imam, vsaj upam tako, nekaj malega občutka za dobro in lepo. Opažam, da me že lep čas pretežni del gledaliških predstav pušča hladnega, v zadnjem času pa se mi ob zapuščanju gledališke hiše pojavlja občutek, da sem ogoljufan, izigran, ponižan. Na programu je zelo malo izvirnih odrskih tekstov, zelo pogosto se pojavljajo dramatizacije ali pa celo kar nekaj (čemur rečejo avtorski projekt). Dramaturgi in režiserji krajšajo izvirna dela, dodajajo svoje domislice s katerimi pogosto zdrsnejo tudi na raven dnevnega politikantstva, povsem brez potrebe slačijo igralke in tudi ali predvsem igralce. Moške odrske like igrajo ženske, in ženski liki so moški. Kostumi so brezčasni, največkrat ponošeni staromodni plašči neposredno na goli koži, na odru se po nenapisanem pravilu pojavlja pravi gozd mikrofonov. Pri dolžini predstav ni mere in pavze med dejanji so prej izjema kot pa pravilo. Eni sami piškavi, ceneni in prežvečeni učinki, ki publiko puščajo hladno, kar se pokaže tudi v zdolgočasenem in zgolj vljudnostnem aplavzu. Čas je že, da posplošeno videnje in doživljanje podprem s posameznimi predstavami.

Carlo Goldoni je žal že pokojni in ne more videti, kako se dandanes na slovenskem odru konča njegova komedija Zaljubljenca. S kratko ideološko moraliteto pač. Dvomim, da bi se iskrivi Benečan bil pripravljen plaziti (po vseh štirih) na odru pod dvema ogromnima črnima polivinilastima gmotama. Minimalistična scena da, ne pa povsem nepraktičen domislek, ki sili igralski ansambel med plazilce.

Drago Jančar je še živ in Bog naj nam ga ohrani še vrsto let! Tudi on sam se ni mogel načuditi, kako so do nerazpoznavnosti izmaličili njegovega Desidenta Arnoža. Kot je znano, je od direkcije Drame zahteval, da ponovljene predstave oglašujejo in uprizarjajo ne kot dramo Draga Jančarja, ampak kot odrsko delo »po motivih drame Draga Jančarja«. Naslovni junak, ki ga igra Marko Mandić je skrajno nevrotičen lik že v prvem prizoru in mu je onemogočeno v nadaljevanju predstave napraviti razvoj na besednem in psihološkem polju, zato ga je treba sleči (do zapranih staromodnih gat) in ga primerjati s trpečim Kristusom. V tesni in zanemarjeni dvoranici osrednjega slovenskega gledališča brez mikrofonov ne gre, kajti histerično vpitje je občasno potrebno še elektronsko ojačiti.

Sofokles bi se tudi lahko kaj naučil v Ljubljani. Spoznal bi, da se zbor, ki je v antičnem gledališču obvezen pripovedovalec dogodkov iz zaodrja, lahko nadomesti z eno samo osebo – mojstrom balkanskega roka, ki ustvarja hrup na pragu bolečine. Njegovi umetniški presežki, ki nimajo nobene zveze s Sofoklejevim besedilom, so iz bošnjaščine skrbno prevedeni v slovenščino in se prikazujejo kot nadnapisi (v slovenskem gledališču). Nepokopani Polinejk je obrobnega pomena, bistvo dogajanja je v uporu Antigone trenutni oblasti, Kreonu. Zakaj bi se vendar ukvarjali z vprašanjem nepokopanih? Če jih nočemo videti, teh v Sloveniji pač ni. Odrsko pojavo Kreona je Jurij Zrnec iz mogočnega despota spustil na raven hripavo-kričavega prepirljivca, ki Antigoni, predvsem pa sebi, dokazuje svoj prav. Nadvse priljubljena pozitivna diskriminacija spolov je udejanjena v ženski zasedbi vlog Tereziasa in sla.

Rad povem, da so ustvarjalci Vojne in miru zelo dobro opravili posel, ko so si zadali težko nalogo skrčiti stotine strani romana L. N. Tolstoja v nekajurno predstavo. Seveda mora gledalec vsebino romana poznati, sicer ne more slediti neštetim prizorom in desetinam oseb. Vendar tudi v tej predstavi ni šlo brez nepotrebnih zdrsov. Ne morem mimo perečega vprašanja uporabe mikrofonov, ki so zdaj na stojalih zdaj v rokah igralcev zdaj sami sebi namen. Sprašujem se, zakaj Rostovovi otroci pojejo angleške pesmice. Če že ne pojejo slovensko, naj bi rusko ali francosko (v jeziku ruskega plemstva). Le kolikšen je prispevek Jerneja Šugmana v ženski vlogi na uspeh predstave? Kaj ni v posmeh Rusiji in njeni slavni vojaški zgodovini knez Andrej – časnik cesarske vojske, ki ima na odru Gallusove dvorane na svojem zatilju v rep spete dolge lase? O petelinu, najodmevnejšem odrskem liku te uprizoritve, ne bom pisal, saj smo o njem že prebrali več kot dovolj.

Moje opazke v zvezi z Vojno in mirom so mačji kašelj v primerjavi z mednarodnimi škandali, ki sta jih  povzročila režiser Oliver Frljić in Slovensko mladinsko gledališče z odrskim delom Naše nasilje in vaše nasilje. Slovenci se vse premalo zavedamo, kaj so na domačem in tujih odrih počeli pod pretvezo sodobne umetnosti. Kakšna umetnost vendarle – bogokletje in onečaščanje nacionalnih simbolov. Igralka od tam, od koder lahko kljub teoriji spola kaj potegne le ženska, izvleče državno zastavo. S slovensko zastavo ni bilo problema, se ve, ker Slovenci razumemo sodobne »umetnostne« tokove. Bogokletje v predstavi: Kristus posiljuje muslimanko. Povsem drugače pa je odreagirala na početje naših urbanih barbarov tujina. Poljska javnost in politika sta bili ogorčeni in poljskemu gledališču, ki je gostilo naša umetnike, naj bi odtegnili državna finančna sredstva. Problematična predstava je bila umaknjena z gledališkega festivala v Zürichu, v Berlinu je skupina gledalcev demonstrativno odšla sredi predstave, na Dunaju je bilo več odklonilnih kot pohvalnih kritik. Pred predstavo v Sarajevu se je kardinal Puljić odločno oglasil s protestom. Pol Sarajeva je bilo na nogah. Ker je bila predstava v programu sarajevskega gledališkega festivala, so se odločili, da si jo bodo ogledali le žirija in zanesenjaki in to na lastno odgovornost. Isti režiser je v predstavi Kletev za Janeza Pavla II. nazorno pokazal, da svetnik ni bil nespolno bitje – najprej se je pustil onegaviti ženski in v nadaljevanju bil prištet med pedofile. Zanimivo je brati glavne slovenske časopise in spletne strani. Polni so zgražanja nad zaplankanostjo tako imenovanih desničarjev doma in po Evropi, ki da ne razumejo umetnosti. Glavni krivec za neprimerne odzive na »umetniško ustvarjanje« pa je seveda Katoliška cerkev. SMG je šlo tako daleč, da si je zaradi odločnega posega poljskih kulturnih oblasti (od kod drugod kot iz Ljubljane) privoščilo odprto pismo Jeanu Claudu Junkerju v katerem blatijo poljsko oblast.

Za to umetniško mizerijo ni nikoli dovolj javnega denarja. Med kritiki države – mačehe je nadvse glasen letošnji govornik na podelitvi Prešernovih nagrad. In to on, ki nima mere pri državnem koritu! On, ki zapravlja denar s Pokrajinami, on ki poneumlja obiskovalce Drame s politikantstvom v predstavi EvropaSlika ne laže.

Ja, vse to so cesarjeva nova oblačila našega gledališča.

Foto: Slovensko mladinsko gledališče

 
Značke:

41 komentarjev

  • Žal tudi slovensko gledališče kaže odsotnost plemenitosti, talenta in vzvišenosti, skratka umetnosti. Namesto tega provokacija zaradi provokacije, primitivnost, prostaštvo, pritlehno politikantstvo, izražanje osebnih frustracij, za zdravljenje katerih obstajajo posebne institucije.

    To je eden izmed rezultatov širjenja kulturnega marksizma, ki ponekod v Sloveniji dobro uspeva in si prizadeva podjarmiti celotno družbo.

    Na srečo za enkrat vsa slovenska kultura še ni zastrupljena. Npr. v Operi še vedo, kaj je umetnost. Upam, da bo tako tudi ostalo.

    Proti v članku navedenimi pojavi se lahko borimo le tako, da takšnih gledališč in predstav ne obiskujemo in da na volitvah volimo tiste, ki za takšne zmazke, ki nimajo zveze z umetnostjo, ne bodo dajali davkoplačevalskega denarja.

  • Sarkazem

    Kaj pač moremo, “takle mamo”! Popolnoma se pridružujem mislim avtorja in Tineta. Sam sem opazil podobna čudaštva že pred leti in nehal obiskovati takoimenovane gledališke predstave.

  • Zdravko

    Beznica, vsekakor. Spomnim se še pred leti v SMG, ko so eno prvih igralk slekli na odru. Od takrat dalje sploh ne grem več v “gledališče”.

  • demaistre

    Čestitke avtorju. Res dober članek, ki izstopa iz povprečja in o tej sodobni kvaziumetnosti pove praktično vse, kar je treba povedati.

    Sam sem nad slovenskim gledališčem že dolgo obupal in se odločil, da jim ne dam več niti evra svojega denarja. Občasno si ogledam kakšno predstavo amaterskih igralcev, ki so večinoma mnogo boljše kot to postmoderno *****. Avtorju svetujem naj stori enako. 🙂

  • Naj grejo tole igrat s svojim Frljićem v neko muslimansko državo, če se upajo. Pa krste za prihod nazaj naj si kar vnaprej plačajo.

    • Zdravko

      Ja, veš, to z muslimani, našo sramoto naj perejo muslimani?!

      • To samo uporabljam njihovo metodo- provokacijo. Saj je vendar kristalno jasno, da se s tem ne upajo v nobeno muslimansko deželo.

        • Zdravko

          Tega se ne bi smeli upati niti tu, pri nas. To je spet naša sramota.
          Medtem, ko so muslimani deležni gore zaničevanja, bi naj zdaj oni varovali naše kreposti…

  • Velikokrat se v desni piblicistiki piše o “izrojeni levici”. Preveč na lahko, saj potem pojem izgubi težo. Ampak tole je par res izrojeno, dekadentno.

    Nisem vedel, da to Frljićevo novo svinjarijo igra Slovensko mladinsko gledišče. Pravzaprav bi lahko na to pomislil. To, kar zaradi izrojenosti kulturnega ali političnega tipa ( npr. oboževanje jugokomunističnih kultov) ne more sobivati v drugih prostorih ex-YU, zanesljivo dobi zaščito in podporo v Ljubljani.

    Ob takihle me je sram pred svetom, da sem Slovenec in Ljubljančan. Antireklama za slovenstvo in slovensko kulturo in duhovnost.

  • Zdravko

    No, to bi bila prava gej kultura, pa ne prihodnosti, ampak očitno že kar sedanjosti.

    • tolmun1 tolmun1

      To je subkultura Zdravko !

      S S K J subverzija subverzíja -e ž (ȋ) prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje: obtožiti koga subverzije / gospodarska politična …zgodaj so začeli !

      Andrej Briški

  • Pred par dnevi sem skočil na spletno stran Slobodne Dalmacije ( iz Splita). Dokaj levičarski časopis, ampak me zanima zaradi lokalnih vesti. Prvih 5 novic vse vezane na to zadnjo Frljićevo predstavo. Očitno je Frljićev namen dosežen, da vse hujšimi provokacijami pritegne pozornost. Z umetniško močjo je v tem plehkem času pač ne bi. Kot narkoman, ki rabi vse večje doze droge za svojo zadovoljitev, za zaželjen odziv.

    V Splitu sicer demonstracije proti predstavi. Okoli 500 ljudi je protestiralo. Tudi na predstavo je precej ljudi prišlo s protestnimi transparenti in so peli domoljubne pesmi. Polno oborožena policija je posredovala v teatru. Kulturno ministrstvo RH in splitska županija so zaradi predstave ukinili vse dotacije Marulićevim dnevom, v okviru katerih je bila Frljićeva predstava na programu.

    Vsaj nek imunski odziv na te svinjarije in svetoskrunstvo. V Sloveniji mislim, da še tega odziva ni. Povsod, kamor prihaja, tudi v zelo permisivnih velemestih zahodne Evrope, ima Frljić probleme. Ljude protestirajo v teatrih, pred teatri; protestno zapuščajo njegove predstave.

    Nekaj je hudo narobe z okoljem, kjer Frljić nima nobenih problemov in kjer ga vsi slavijo. S Slovenijo, torej. Huda dekadenca. In podpirat tako “kulturo” ( z davkoplačevalskim denarjem) je dekadentno.

  • Kjer si državljani na oblast izvolijo pristaše in zagovornike koruptivnega barbarskega banditizma,tam je žal vedno manj možnosti za resnično kulturo in omiko.

  • zdravka

    Namen kulture oz. umetnosti ni le biti “paša” za čute, ampak še toliko bolj za odpiranje oči in širjenje obzorij ter podiranje tabujev.

    Tudi se mi ne zdi smiselno, da se tako napada neko gledališko predstavo, ki dejansko problematizira realne tragedije, do katerih je večina popolnoma brezbrižnih.

    • In tako bi ti rekla prizoru, kjer Frlič spravi Kristusa s križa posiljevat neko muslimanko in to na način pornografske nazornosti? To je odpiranje oči in širjenje obzorij? Res? In prikazovanje, brez vsakih dokazov, Janeza Pavla kot pedofilskega zlorabitelja oz. zločinca? Odpiranje oči in širjenje obzorij? Kje je že tebe zapustila zdrava pamet?

      • zdravka

        Resnici na ljubo je naš krščanski zahod muslimanskemu vzhodu storil ogromno zla in to ravno v smislu vsiljevanja, kar lahko razumemo tudi kot “posiljevanje”. Tako da lahko bi rekli, da smo jih “nategnili”. To se nam tudi vrača. Tu gre seveda za simbolne pomene, tako glede Kristusa kot Papeža. Janez Pavel je pač bil Papež v obdobju največjih pedofilskih škandalov in je pač predstavljal institucijo kot tako, ki je te škandale žal sistematično prikrivala. Objektivna odgovornost, če hočeš.

        Zame osebno je pač tu bistveno to, da gre za simboliko, ne dejanske osebe. Tudi moj odnos to vere in Boga je pač tak, da vse to vidim kot stvar svobodne volje, ki je pač dana od Boga. Cerkev kot institucije pa ne vidim kot nekaj nedotakljivega. Jaz nisem Bog, da bi lahko sodila. Takšne “napade” prej vidim kot spodbudo neke samorefleksije. Pač, nad tem naj se vsak zamisli in pri sebi razčisti ali gre pri tej, predvidevam da, umetniško podani kritiki, za brezvsebinsko provokacijo ali vendarle kaj več.

        • Pedofilski škandali so res padli v zadnji del mandata hudo obolelega papeža Wojtyle. To ne pomeni, da se jih večina v tem času tudi dogajala. Večina mnogo prej in brez vednosti poljskega papeža. Janez Pavel je bil pogumen, pokončen in visoko moralen človek skozi celo življenje ( tudi preden je postal duhovnik, kaj šele nadškof ali papež), da je malo takih. Zelo malo.

          Odgovornost je osebna. To kar Frljič dela, posebej pa s Kristusom, je torej ne le bogoskrunsko, ampak tudi postavljan vprašanje odgovornosti na način, ki ni lasten zahodni civilizaciji, ampak totalitarizmom. Kristus nima nič z zahodnim posiljevanjem muslimanskega sveta ( v preteklosti in sedanjosti), za katerega se strinjam, da je vredno kritične obravnave in ovrednotenja.

          • zdravka

            Saj pravim, da gre za simbole in ne za Papeža ali Kristusa osebno. Tudi križ ni nikoli storil nikomur nič žalega, pa se je nanj marsikdo že spravil z namenom, da kritizira, tudi upravičeno, ravnanje Cerkve ali vernikov.

            Odgovornost je lahko tako subjektivna kot objektivna. Če si vrhovni poglavar neke institucije, potem si pač rok ne moreš kar tako oprati s tem, da pač nisi bil neposredno zraven.

            In še enkrat. Ljudem je dana svobodna volja, da ravnajo po svoji vesti. Jaz osebno Boga ne dojemam kot nekaj, kar bi se obremenjavalo s takimi zadevami kot so “bogoskrunstvo”, pa tudi ne vem, kako bi lahko nek ubogi človek skrunil nekaj tako brezmejnega in nedoumljivega kot je Bog. Če pa že, mu bo ta že pravično sodil. Njemu gre zaupati, presoji ljudem žal ne.

          • Ne vem, bojim se, da nas bo pobralo kot civilizirano in omikano družbo, če bomo tako ekstremno permisivni, če bo vse prepuščeno subjektivnosti interpretiranja in če bo vsakršna sodba prepuščena le onostranstvu.

            Tudi je sila težko argumentirat voljo po prepovedi nastopa nekega etno-rok glasbenika Thompsona bolj desnih nazorov ( domoljubje, družina, tradicionalno katolištvo), obenem pa na pediestal dvigovat nekega Frljića, kar počenja naša leva scena in dominantni mediji.

            Očitno v kakšnem drugem primeru niso niti približno tako širokih in tolerantnih nazorov kot pri radikalnem levičarju, ateistu in jugonostalgiku Frljiću. Prav nasprotno. Prepovedovali bi- kot despoti, avtokrati, totalitarci. Desnica le protestira in odtegne proračunske podpore.

          • zdravka

            Spet moje mnenje je, da se imamo ljudje v tem Božjem stvarstvu za preveč pomembne, hkrati pa očitno ne dovolj verne, da bi v Boga brezpogojno zaupali. Pa tudi glede na zgodovino se človeštvo ni kaj posebej izkazalo kot nek dober reševalec problemov, prej obratno. Če ne bo šlo drugače, bo pa potreben še kakšen vesoljni potop.

            In povedati oz. izražati ter zagovarjati stvari v gledališču oz. na odru je veliko bolj civilizirano kot na kakšnem bojnem polju, tako da mislim, da glede tega ne smemo biti preveč zahtevni, ker se nam zna maščevati.

          • zdravka: “Saj pravim, da gre za simbole in ne za Papeža ali Kristusa osebno.”
            =======================

            Simbolika:

            Ob mošeji pekli svinjsko meso
            Umetniki zažgali islamski polmesec
            Rokerji zapeli pesem Pobijmo muslimane
            Ženski punk bend vdrl v džamijo in se pačil pred verniki
            Muslimani verujejo v alaha
            Na odrskih deskah prerok Mohamed posili kristjanko
            Muslimanom prepovedati obrezovanje majhnih dečkov (vir: Branko Cestnik)

          • zdravka

            Ja, Riki, razen obrezovanja je vse simbolno. Dokler zadeve izražamo na simbolni ravni, nam ne bo hudega.

            Cestnik se pa po moje moti oz. ne vem, kaj bi sploh rad povedal. Da ga moti, da med kristjani ni esktremistov, zaradi katerih bi se ljudje bali občestvo kristjanov kritizirati ali celo žaliti? Mene veseli, da je tako in nam bi moralo biti v čast.

        • zdravka: “Resnici na ljubo je naš krščanski zahod muslimanskemu vzhodu storil ogromno zla …”
          ========================

          Neumnost, zdaj se vidi, da nimaš pojma o zgodovini.

          Islamisti povzročajo v povprečju:

          22 ubojev vsako uro 24 ur na dan,
          528 ubojev vsak dan,
          365 dni v letu v zadnjih 1400 letih:

          = 270 milijonov žrtev islama.

          V tem presegajo celo komuniste.

          • zdravka

            Pustiva ob strani, da v ničemer nisi zanikal mojega citata.

            In seveda ni bilo govora o tisočletni zgodovini konfliktov med islamskim in krščanskim svetom, ampak o tistih konfliktih, ki jih še danes še kako čutimo tudi v Evropi v obliki imigracij. Muslimanski svet se je po drugi svetovni vojni radikaliziral ravno zaradi posegov zahoda, ki je po potrebi režime nastavljal in podpiral ter potem rušil. Razlog je poznan – nafta.

          • zdravka: “Pustiva ob strani, da v ničemer nisi zanikal mojega citata.”
            =============================

            Ma ja, če te popika roj sršenov je potrebno izpostaviti, da je pa soseda npr. pičila ena osa, a?

        • Zdravko

          Nehaj nas žalit! Nič ne pomaga, da si spremeniš ime in spol, žalitve pa ostanejo.

          • To ti mora biti pa res huda žalitev, da se je ob Zdravku pojavili zdaj še zdravka, kajne? 🙂

            Si prepričan, da gre za spremembo spola ( torej akcijo LGBT)? Če gre za to, se meni sicer zdi, da se je pisanje po spremembi spola po kvaliteti izboljšalo. 🙂

          • Zdravko, nek drugi komentator bi (verjetno) zapisal: “Pa sem te razkrinkal, ‘kao’ zdravka!” A saj ne debatiramo z imenom, temveč z vsebino (v kolikor je ne preskočimo, če se nam zdi brezplodno zapravljanje časa).

            In drugo: vse je simbolno – dokler ne ‘udari’ po mojih simbolih in me osebno prizadene; dokler pa ‘tolče’ le po drugih, je zadeva opravičljiva in sprejemljiva, ne?

            Kristjani pa itak imajo naročilo, naj nastavljajo še drugo lice – kaj se torej pritožujejo in ga izmikajo??? – Sami so si krivi!! Itd. (Sarkazem off)

            Meni je bližja vsaj minimalna empatija: Česar ne želite, da bi drugi vam storili, …

    • Ne,”podiranje tabujev” ni nikogaršnja pravica,še najmanj kakšni zgolj t.i. umetnosti. Od začetka človeške zgodovine pa do današnjega dne vsaka resnična umetnost in vsaka prava kultura tabuje spoštuje,zavedajoča se,da je njih vloga in naloga varovati in zaščititi tisto,kar je ranljivo ter človeku dragoceno in sveto. Svetega ne gre metati psom…

      • zdravka

        tabu tabú -ja m (ȗ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih zapoved, prepoved, nanašajoča se na kako dejanje, stik s čim, katere kršitev kaznujejo nadnaravne sile: prekršiti tabu; veljavnost tabujev za toteme / tabu spolnih odnosov med najbližjima sorodnikoma 2. knjiž. stvar, ki se ne sme kritično obravnavati: sprememba stališč, ki so bila v preteklosti tabu; razglasiti kaj za tabu; kaste so indijski tabu; pedagoški, politični tabuji // skrivana, prikrivana stvar: spregovoriti o tabujih; spolnost je bila velik tabu; ti podatki so za javnost tabu / učencem je nova snov tabu neznana stvar; neskl. pril.: tabu tema

        Samo za primer: kritiziranje bivšega režima je bila tabu tema. Kaj za vraga svetega, dragocenega in ranljivega je komunizem ščitil mi po najboljši volji ni jasno.

        • tole zadnje ni (bil) tisti pravi tabu kot ga opisujem jaz in tudi ne tak,kot ga svojevoljno in poljubno predstavljajo raznorazne vikipedije in proti vsemu svetemu usmerjena sodobna družboslovna kvazi znanost ,ampak čisto navaden strah za lastne privilegije in glave tako uzurpatorjev oblasti kot njihovih sužnjev.Upravičen že mogoče,nikakor pa ne hvalevreden in časten,kaj šele svet. A ni podjarmil vseh in jih ne more.

  • Ljudje, ki zanikajo izvenčutni svet, imajo težave s kulturo. Ne vedo, ne kaj je to, ne čemu služi … in zadeva pač izpade na zadovoljitev strasti. Najrazličnejših strasti, predvsem pa na tiste, ki jih Bog omenja kot gnusobo, kot greh.

    Tako je bilo, tako je in tako bo. Amen.

  • Blaž Otrin

    Gledališča na nivoju rumenega žurnalizma, kjer šteje le šok, kri, seks in trušč. Kriza družbe je v prvi vrsti kriza elit, tudi kulturnih.

  • Meni pa je zanimiv (pomenljiv??) drug vidik tega prispevka: Brala sem ga v Družini, kjer je navedeno, da je objavljen v skrajšani obliki, kar je zaradi dolžine (med pismi bralcev) opravičljivo. Toda kako? Povsem je izpuščen zadnji del o blamaži mladinskega gledališča, ki je meni glavna ilustracija v tem prispevku.

    • Ne vem, možno je dvoje. Da ureja te strani nekdo ki ne dojema bistva sporočila oz “ne loči zrnja od plev”, ali pa da je spuščeno z namenom ?

    • Čeprav je ta članek cel odličen, brez plevela 🙂

  • Da potegnem rezime:

    Ugotovil sem, da vsi tukaj razen zdravke ne razumemo umetnosti.

  • ***

  • Martin_

    Ko sem pred leti v SNG Drami videl prizore, za katere sem mislil, da se lahko pojavijo samo v nočnih klubih, sem pač ob odmoru zapustil predstavo. Od takrat SNG Drama zame ni prostor, ki bi bil vreden mojega obiska.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI