Mitologija vs. Zgodovina

Andrej M. Poznič 26.4.2017 6:40
 

Jutri se bomo potopili v dela proste dneve, ki nam jih naša socialistična država tako velikodušno naklanja. Letošnja ugodna razporeditev bo Slovence pognala na potovanja, izlete, vrtičke in druge prostočasne dejavnosti. Nekateri, podprti z  močnim medijskim pompom, bodo celo našli čas, da se bodo šli proslave. Že 70 let pred našimi očmi nastaja nova mitologija, ki opeva mite in legende gošarjev. Namen mita je, da utemelji neko družbo. V mitih so združeni vsi temeljni ključi za razumevanje samega sebe. Mit je temelj kozmologije in antropologije posamezne civilizacije, kulture in družbe. Vsi miti iz davnine so in še imajo religiozni pomen. Mit v neko pripoved zapakira temeljne resnice, ki jih odkrivamo in poskušamo razumeti in zdi se, da je to najboljši način, da se pripovedujejo skrivnosti, ki jih na lastni koži občutimo, pa se izmikajo razumarstvu. Mit torej istočasno odkriva in razlaga pa spoštuje skrivnost. Z novo mitologijo, ki te dni doživlja svoj klimaks, pa ni tako.

Najprej zato, ker je to umeten poskus, da bi s krvavo rdečo mitologijo utemeljili naš narod, našo državo, naš politični sistem ali celo našo svobodo. Poskus propade, ker je vse našteto nastalo, ko smo se odpovedali totalitarizmu in državi, ki jo so tolpe iz gozda vzpostavile, ko so s krvavo orgijo zasedle oblast. Odpovedali! Izrecno in simbolično. Izrecno, ker nič, kar se naj bi začelo 26. aprila 1941 in praznujemo na napačen dan, ni zapisano kot temelj naše državnosti. Ustvarjalci in ohranjevalci tega komunističnega mita so v času, ko so nasprotovali demokraciji, samostojnosti in neodvisni narodni državi Sloveniji pač na to pozabili ali pa celo pretehtali, da ne bi »šlo skozi«. Zavedali so se, da je boj za Slovenijo, boj proti rdeči zvezdi in vsemu, kar predstavlja. Uspeli pa so vsiliti tedaj dela prost dan v zameno za praznik Marijinega vnebovzetja. Katoličanom en praznik, komunistom drugega. Tako so tedaj barantali. Uradno je sicer obratno. Jutrišnjemu dne se reče »praznik« (iz kako pravšnje je to ime, saj je dobesedno prazen) onemu pa »dela prost dan«, čeprav je poln vsebine in tradicije. V času kontinuitetnih vlad so »Dan upora…« spet »pokomunistili« v dan »OF«. A OF z uporom proti okupatorju nima veliko, ker je to krinka za revolucijo, kar bodo spet dokazoval gozd rdečih zvezd na partijskih praporih, ki bodo onečaščale državne proslave. Kajti partijski prapori na državnih prireditvah nimajo kaj iskati!

Partijska mitologija je danes potrebna, da opraviči privilegije, ki jih uživa slovenska oligarhija. Privilegiji za katere tudi tako skrbijo so sila pestri. Od privilegija borčevske penzije za žene, otroke in vnuke do današnjih dni, do privilegija, da dobiš službo (državno ali paradržavno), ker spadaš k oligarhiji, ki jo je nekoč določevalo članstvo v KPS/ZKS. Privilegiji se kažejo v tem, da »naša društva« dobijo denar od države v obilju, »ne-naša« pa niti drobtinic ne več. Privilegiji se kažejo v dostopu do ekranov in mikrofonov in v podpori večinskih medijev. Malo je takih, ki danes še verjamejo v partizanske pravljice, mite in legende, ki jih ponavljajo na svojih proslavah potem, ko so poučeni o zgodovinskih dejstvih. Vse to je potrebno izključno zaradi sedanje, praktične in otipljive osebne in klanske  ekonomsko-družbene koristi.  Iskanje te koristi ob vsesplošni moralni brezbrižnosti se dogaja vsem na očeh. Naj bodo to »svetovalne pogodbe« ali »drugi tir«, prijateljski razpisi ali zatiskanje oči pred različnimi vrstami in oblikami korupcije, naj bo to lažen sindikalni boj za preskrbljene in zanemarjanje resnično zatiranih in izkoriščanih. Vsak lahko vidi, če hoče. Vsak bi lahko protestiral, ko bi bili moralno zdravi…

Pomen mitov za utemeljitev celih civilizacij je danes priznano dejstvo. Poskusi, da bi sistematično in načrtno uveljavili nove mite pa se izjalovijo, ne le zato, ker trčijo ob starodavne religiozne in že uveljavljene mite, temveč zato, ker ne prenesejo kritičnega soočenja z zgodovino. Kaj pa ostane od boja proti okupatorju, če ga soočimo z zgodovino? Nič. Samo prah in pepel neke krvave revolucije, ki je prinesla oligarhijo, ki nam vlada. Čeprav so njihovi pravljičarji zasedli katedre za zgodovino in obupano razglašajo, da je le-ta »že napisana« in potemtakem »nespremenljiva«, da se ne »sme prevrednotiti«, kar so oni ovrednotili, pa se jim pred našimi  očmi prav to dogaja. Zgodovinarji, ki pišejo avtorizirane samohvale si pač ne zaslužijo profesorskih mest… v naši mali socialistični oligarhični Sloveniji pa je mogoče. Naloga teh pravljičarjev je, da ohranijo legendo o »dobrem komunizmu«… Nemogoča misija. Resnica je že preveč razširjena.

Celo temeljna dogma revolucionarjev, ki po njihovem opraviči vse zločine in jih odveže vsake krivde, dogma o »kolaborantstvu« se sesuje v prah in pepel, ko se nepristransko soočimo vsaj z vprašanjem »zakaj je najboljši del našega naroda naredil ta korak? Kaj se je dogajalo pri nas, da je domobranstvo v nekaj mesecih postalo tako množično in uspešno? In kako je mogoče, da so najboljši prikazani kot najslabši, zločinci, mučitelji, roparji, revolucionarji pa kot najboljši?« Pa je to le prvo vprašanje.

Kaj ostane, ko se odrečemo mitologiji in sprejmemo zgodovino? Množični pokoli brezimnih in zaščitenih morilcev. Nacionalizacija. Desetletja družbenega in gospodarskega zastoja. In množica, ki hoče utišati svojo vest s ponavljanjem enih in istih laži pred mikrofoni na seansah, ki jih rečejo proslava.

Ko mitologijo zamenjamo z zgodovino, ne ostane več noben razlog, da bi 27. aprila karkoli praznovali. Ostane samo prazen, dela prost dan, ki je vsem dobrodošel.  Nihče ni nor, da bi želel odprave dela prostega dneva. Nekateri pa bodo opravili letni ritual svoje partijske vere, ker brez vere je nemogoče živeti. Pa čeprav vere v preteklost in brezmadežnost boja, ki so ga tako kruto orkestrirali in zlorabili za krvavo, brezbožno revolucijo. Oni bodo imeli svoje »vstajenje«, ko bodo poskušali obuditi mrliča revolucije in ga prikazati kot odrešenika. Njihovo privatno partijsko vero in obredje, ki spada med mite in legende, z zgodovino in spominom naroda nima nič skupnega.

Država pa, ki se je že ob nastanku odrekla tem mitom in legendam, bi se tega morala bolj dosledno držati ločitve med mitologijo nekaterih in zgodovino vseh.

 
Značke:

39 komentarjev

  • svitase

    Kakšni so primerjalni izračuni – vrednotno in vrednostno, ki bi prikazovali kakšno škodo smo utrpeli kot narod zaradi rdeče mitologije:

    – zaradi pobitih ljudi
    – zaradi zaprtih ljudi
    – zaradi uničenja in izgona podjetnikov in intelektualcev
    – zaradi izničevanja duhovnih vrednot, ki plemenitijo človeka….
    – zaradi uničenja slovenske kulturne dediščine….
    – zaradi uvedbe drugorazrednih, manj vrednih ljudi…

  • svitase

    In še izračun, ki zadeva sedanji čas, ker oblast v dokajšnji meri nadaljuje s podobnim ničvrednim ravnanjem.

  • svitase

    Res ne tako hudim, vendar pa kljub temu daleč zadaj za evropskimi vrednotami.
    Poglejmo samo kakšne nečlovekoljubne sodbe sprejemajo naša sodišča, ki so s tem podobna tistim po 2. svetovni vojni.

  • zdravka

    Zgodovina je pač takšna kot je. Nekateri jo vidijo tako, drugi drugače, izbrisat so je pa ne da, kvečjemu pozabiti.

    Mislim, da takšno frustrirano razburjanje kot ga prinaša ta članek ne koristi ničemur. Druga svetovnja vojna je za Slovence zagotovo neko ne preveč posrečeno poglavje, ampak tolažimo se lahko vsaj s tem, da se je večina Slovencev v tistih tragičnih časih vendarla odzvala domoljubno in uporniško, kar nam je priznal ves svet. Žal pa so ta časten prispevek osvoboditvi Evrope zasenčili politično ideološki konflikti med kolaboracionistično in komunistično revolucionarno stranjo.

    Tale 27. april morda res ni najbolj posrečen datum, ker prvič naj sploh ne bi bil zgodovinsko točen in drugič je bil dogodek, ki ga zaznamuje izrazito političen in je seveda tudi posledica znanega dejstva, da zgodovino pišejo zmagovalci. Hkrati pa je seveda dejstvo, da se je iz tega dogodka razvilo nekaj, čemur vsaj približno lahko rečemo osvobodilno gibanje. Več kot tega pač nismo imeli. Trditi, da smo Slovenci tako nedomoljuben narod, da smo se med drugo svetovno vojno okupatorju kar prepustili na milost in nemilost, pa nam ne bi bilo ravno v ponos, niti zgodovinsko upravičeno. Morda bi res nekateri rajše videli, da bi praznovali 24. september (ustanovitev slovenske domobranske legije) ali pa 20. april (domobranska zaprisega), ampak ta dva datuma bi še veliko težje prodali kot dan upora proti okupatorju.

    Sicer pa sem mnenja, da se večina Slovencev s tem res ne ukvarja pretirano, ampak preprosto uživajo v dela prostem dnevu. In prav je tako.

    • Zdravka, očitno niste dobro razumeli članka. Mitologija ima svoj pozitivni smisel, če temelji na resnici. V opisanem primeru mitologija žal temelji na laži.

      Prvič, 27. aprila je bila ustanovljena Protiimprerialistična fronta, ko so slovenski komunisti kolaborirali z nacional socialisti in sovjetskimi komunisti in se kot njihovi zavezniki borili proti angleškemu in francoskemu imperializmu.

      Drugič, NOB-a v Sloveniji sploh ni bilo. Ta je bila samo figov list, izpod katerega je bila izvedena komunistična revolucija, ki je zapustila več kot 600 morišč in grobišč nedolžnih večinoma civilnih žrtev, tudi otrok. Katastrofalne posledice tega zločina čutimo še sedaj.

      • zdravka

        Mit in resnica sta dva različna pojma. Noben mit ne temelji na resnici, če bi, potem bi bilo to zgodovinsko dejstvo, ne mit. Mit temelji kvečjemu na interpretaciji resnice, v večini primerov pa gre za preprosto izmišljotino. Npr. mit o kralju Matjažu.

        Prvič, ponovil si isto, kar sem sama že zapisala oz. si to ponovil tako, da si se zmotil, saj se je omenjeni dogodek dejansko zgodil dan prej.

        Drugič, ne zanimajo me ideološka prerekanja, ki imajo spev več zveze z miti kot resnico. Saj pravim, zgodovina je pač takšna kot je. Nekateri jo vidijo tako, drugi drugače, izbrisat so je pa ne da, kvečjemu pozabiti.

        Meni se zdi prav, da imamo dan posvečen vsem tistim, ki so se med drugo svetovno vojno tako ali drugače zoperstavili okupaciji, ker je pač to zgodovinsko dejstvo, ne mit. Ali je to 27. april, ali kateri drugi dan, me v osnovi ne briga.

        • tolmun1 tolmun1

          Zdravka , mislim da pretiravaš s svojim nickom , zdravje je širok pojem ! Pri nas so mitične zgodbe tiste , ki so jih pripovedovali tovariši , ki so s podpisom dolomitske izjave v polhograjskih hribih 28 . feb . 1943 so izločili vse ki niso bili člani , ali pristaši ZKS in ZKJ iz sestave odpora proti okupatorju , ta “privilegij” je bil eksplicitno domena komunistov , ki so istega dne zastavili z revolucijo ,ne pa z bojem z okupatorji . Naj si zapriseženi mitološki junaki vzamejo vsakega 27. aprila brezplačni dopust in naj se gredo svoje igrice in opletajo s komunistično in revolucionarno simboliko , ki je sicer v demokratičnih mednarodnih krogih opredeljena kot teroristična in zločinska ! Zgodovina ni takšna kot je , napiši pošteno , zgodovina
          dogodkov med 2.svetovno vojno je zlagana in prirejena takratnim
          partijskim ” dosežkom , prevaram in nategovanju ! Boj in odpor
          proti nacistom in ostali sodrgi je bil samo izgovor in opravičilo za
          zločine storjene iz povsem drugih namenov , izločiti in uničiti tiste ,
          ki so jim predstavljali kamen spotike v njihovih podvigih !

          Andrej Briški

        • zdravka: “Meni se zdi prav, da imamo dan posvečen vsem tistim, ki so se med drugo svetovno vojno tako ali drugače zoperstavili okupaciji, ker je pač to zgodovinsko dejstvo, ne mit”
          =========================

          Zgodovinsko dejstvo je, da so komunisti izvajali komunistično revolucijo po boljševiškem vzorcu, mit pa je da so se zoperstavili okupaciji.

          • Kakorkoli že, zgodovinsko dejstvo je tudi, da se tisti, ki jih na tem portalu častijo kot samozvane antikomuniste, povsem jasno bili na Hitlerjevi strani. Slovenija je edina zavezniška država, kjer je kaj takšnega dopuščeno, na drugi strani se pa črti partizane in zaveznike poprek. Zato ta država še dolgo ne bo splavala s krize, ker ostro ne nastopi proti takšnim zavrženim pojavom. Žalostno.

          • Zavržen si ti rx170, ki častiš komunizem – tista partizanščina ti je pa le orodje za napadanje drugače mislečih.

        • zdravka .. “zgodovina je pač takšna kot je”
          —-
          Saj ravno to je problem, da ne vemo kakšna je. Glede tega je toliko različnih mnenj, ki so si celo nasprotujoča.
          Bi bil že čas da se iz vsega tega izlušči kaj bolj oprijemljivega, da bomo vsaj vedeli kdo smo in kam gremo.

          • Vemo, slovenski komunisti so bili pač eni izmed 5 okupatorjev, povojni poboji in 45 letna diktatura njihove stranke, to so zgodovinska dejstva. Posledično:

            Kdor je okupator se ne more kititi z označevanjem za osvoboditelja.

            Kdor je okupator se ne more hvaliti s proslavo osvoboditve, kvečjemu z zmago svoje komunistične revolucije.
            Ne more zdajšnja država, ki se je osvobodila iz komunističnega primeža (vsaj uradno) leta 1991, častiti praznike v čast zmage prejšnje diktature.
            Jutrišnji praznik je potrebno ukiniti!!!

          • Gospod Riki je zapisal: “… slovenski komunisti so bili pač eni izmed 5 okupatorjev …”

            Malce netočno. Bolj ustreza resnici, da so bili pomagači Srbom, ki so okupirali Slovenijo.

        • zdravka

          Obema fantoma zgoraj: Nihče ne govori o komunistih, ampak slovenskih domoljubih, do katerih je ta članek izrazito žaljiv. Da jih med leti 1941 in 1945 ni bilo, je seveda spet mit. 🙂

          Amelie, seveda vemo. Da se nekateri o tem ne morejo zedinit je pač drug problem in nič novega v Sloveniji in jaz bi rekla, da predvsem njihov lasten problem.

          • Se pa zelo motiš.
            Ker je to problem nas vseh, da ne govorim kako je šele to problem naših otrok.
            Tako popotnico bi jim ti zapustila ???

          • zdravka

            Na srečo nismo vsi vpeti v ta ideološki status quo, ki nas razdvaja že 26 let, na 45 let podlage. Zadeve so zgodovinsko obdelane, vsaj v temelju in jih je mogoče pojasniti v dveh stavkih. Če si pač nekateri ne morejo kaj, da bi to interpretirali po svoje, je pač njihov problem. Utopično je pričakovati, da bo kdo od teh drugemu popustil. Glede naših otrok pa upam, da se s temi stvarmi res ne bojo več ukvarjali, ker ni vredno.

            Jaz samo upam, da bo jutri za praznik lepo vreme in se z drugim ne mislim obremenjevati. Ostali pa naj grejo na kakšno proslavo če jih mika, ali pa proti tem proslavam protestirat.

          • Jutri bo dež, očitno se bo še Bog razjokal nad nami !!

          • zdravka: “… Zadeve so zgodovinsko obdelane, vsaj v temelju in jih je mogoče pojasniti v dveh stavkih. ”
            ========================

            In zakaj potem ne pojasniš v teh dveh stavkih, ker do sedaj nisi.

          • zdravka

            Riki, ker pametni prepričanih ne prepričujemo. 🙂

            Amelie, vse je za nekaj dobro. Bo pa trava hitreje rasla.

          • zdravka .. “ker pametni prepričanih ne prepričujemo”
            ——
            Prepričanih v kaj ?

          • zdravka: “Riki, ker pametni prepričanih ne prepričujemo. 🙂”
            ====================

            In kdo je tukaj pameten in kdo prepričan? 🙂

          • zdravka

            No, bom povedala drugače. Vsak ima pravico do lastnega mnenja.

            Sicer pa gre za znane dejavnike okupacije, kolaboracije in revolucije, ob dejstvu, da je okupator pobil čez 30.000 Slovencev. Verjetno ne zato, ker so se jim klanjali, a ne? Torej upor, ki ga je okupator zatiral z nasiljem, je očitno obstajal. Vse to so dejstva. Razlaga naj si jih pa vsak sam.

          • Amelie, en konkreten dež je zdaj zelo potreben. Škoda da ni prišel mnogo prej. In katastrofa, da je namesto njega prišla težka pozeba.

            Včasih torej lahko močan dež opišemo kot lepo vreme.

            Zanimivo je z vidika vremena tudi Sveto pismo. Tam ponavadi, ko se na nekoga spusti milost z neba, praviloma ne posije sončni žarek. Ampak nekoga obsenči ( oblak).

          • zdravka: “No, bom povedala drugače.”
            =====================

            Bom pa povedal drugače:
            Še vedno ne vidim tistih dveh famoznih stavkov s katerimi ti lahko pojasniš vse.

  • Vse življenje proslavljam-pa čeprav pogosto v službi- izključno pomembne osebne ali skupnostne in krščanske polnike ter se popolnoma požvižgam na vse poganske in barbarske praznike tudi na morebiten prosti dan, ne glede na to,kako jih imenujejo.Preko vseh legend ostaja samo Resnica.

  • tolmun1 tolmun1

    V nedeljo zvečer 23.aprila 2017 , je dr. Nežmah natančno obrazložil kako je pri nas s
    kolaboracijo , nobenega odziva na njegov intervju nisem zasledil na tem spletu !
    Samo toliko , danes je Slovenija samostojna država in s tem je tudi konec praznovanja praznikov iz obdobja SFRJ , samo v vednost veteranom in maškaram , ki jih spremljajo
    na mitingih ” resnice “!

    Andrej Briški

  • tolmun1 tolmun1

    V nedeljo zvečer 23.aprila 2017 , je dr. Nežmah natančno obrazložil kako je pri nas s
    kolaboracijo , nobenega odziva na njegov intervju nisem zasledil na tem spletu !
    Samo toliko , danes je Slovenija samostojna država in s tem je tudi konec praznovanja praznikov iz obdobja SFRJ , samo v vednost veteranom in maškaram , ki jih spremljajo
    na mitingih ” resnice “!

    Andrej Briški

  • To je mitologija:

    https://pbs.twimg.com/media/C-U5X4YWAAAFLD9.jpg

    Borut Pahor se je poklonil pred nemškim veleposlaništvom pred lažnim spomenikom z lažnim datumom z lažno vsebino.

    • Zdravko

      A to je pred nemškim veleposlaništvom?! Še oni se nam smejejo, torej.
      No, bo pa IF lahko spet kaj pohvalil Pahorja, kako super spravni predsednik je.

    • Vidim, da so po novem naredili, pred spomenikom, tudi protipehotne ovire na pločniku.

    • To ni nemško veleposlaništvo, četudi je stavba mogoče zdaj v lasti nemške diplomacije. Nemško veleposlaništvo je neposredno ob Mladiki na Prešernovi.

      • 7 ur po tem, ko sem dopolnil, čutiš potrebo, da se delaš “pametnega”.
        Nemško veleposlaništvo ali prebivališče nemške veleposlanke pred rdečim simbolom t.i. upora t.i. “osvoboditeljev” izpod nemškega okupatorja, vrlo važno, a?

  • Sicer Nemčija nima nobene zgodovinske povezave z dogajanjem 26. ( ali 27.) aprila v Vidmarjevi vili na Večni poti. Nemška vojska in nemška okupacijska oblast se je nahajala in imela pristojnosti kar precej km severneje, z razmejitvijo pri Šentvidu. Italijanski okupator ima povezavo s tem dogajanjem, Nemci pač ne. Podobno kot ga nimajo recimo Rusi za izkrcanje v Normandiji, ali Avstralci za bitko pri Stalingradu.

  • IF: “Sicer Nemčija nima nobene zgodovinske povezave z dogajanjem 26. ( ali 27.) aprila v Vidmarjevi vili na Večni poti.”
    ==================

    Kako da ne, 26. aprila 1941, torej na isti dan, ko se je v Vidmarjevi vili sestala rdeča tolpa Društva prijateljev Sovjetske zveze in ustanovila Proti imperialistično fronto (PIF), je Maribor obiskal Adolf Hitler. Danes se skuša precej “zatušati” to lepo usklajenost teh dveh dogodkov v čast sporazuma Hitler&Stalin.

    https://www.youtube.com/watch?v=L-BF1cVdo5Y

    Veličasten sprejem.

    • Hvala, Riki !
      Uh, lastno zgodovino res slabo poznamo. Mladini so jo bolj ali manj uspeli tako priskutit, da mnogih res ne zanima več.
      “zdravka”, o kateri dvomim da je ženskega spola, bi mladim celo odsvetovala zanimanje za zgodovino in bi jim raje kot nadomestek priporočila kar obisk Frljićeve predstave !?http://www.casnik.si/index.php/2017/04/26/talijin-hram-ali-beznica/

      • T.i. zdravka je lep primer človeka, ki s skrajno zmuzljivim, ne opredeli se jasno do ničesar, vseglihanjem opravičuje zločinsko rdečo bando.

      • Amelie: “Uh, lastno zgodovino res slabo poznamo”
        =====================

        … in samo nekaj dni pozneje so nemški nacional socialisti praznovali v Trbovljah praznik dela 1. maj, skupaj s slovenskimi komunisti.

  • Lucijan

    Ker rad pešačim, tudi v zelo poznih urah, sem letos na lastne oči videl nočne akcije leplenja komunistilnih plakatov. Ne vem, kako je drugod, v naši občini so bili preprosti: rdeča zvezda in napis OF. To so počeli mladi ljudje. Plakate so lepili na mogočih in nemogočih mestih. Od zidov in kandelabrov, do plačljivih plakatnih mest (kar seveda niso plačali) do avtobusnih postajališč, oken lokalov itd. itd. Cela občina je bila prelepljena z njimi. Poleg nepojmljivega malikovanja Zločina je v the akcijah šlo za nezakonito početje, v bistvu vandalizem. V nobenem pravovernem mediju n isem opazil vsaj kakšnega pomisleka, če že ne ostre kritike ali obsodbe tega početja. Z vsakim takšnim dejanjem, ki ni sankcionirano, komunistični kriminalci ohranjajo in celo krepijo oblast. Namesto, da bi bili na zaprtih psihiatričnih oddelkih, nam komandirajo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI