Ker nekdo mora …

Andrej M. Poznič 12.4.2017 6:35
 

Spominski park v Grahovem

Pred nekaj dnevi sem na Časnik.si zasledil izjavo ZZB NOB z datumom 4. april. Nisem opazil, da bi ji kateri koli drugi medij posvetil kakšno posebno pozornost, a ker se bližajo najbolj »komunistični dnevi« v letu, sklepam, da je ta izjava podlaga za njihovo prihajajoče rohnjenje v mikrofone.

Izjava uporablja nedavno izmišljeno kratico »NOG«, ki naj bi pomenila »Narodno osvobodilno gibanje«. Ta kratica je skregana z zgodovinskimi dejstvi, ki jih hočejo borci braniti, kakor je skregana z zgodovino uporaba slovenske trobojnice na titovkah. Tam je vedno kraljevala le peterokraka znanilka terorja in sužnosti. Partizani pač nikoli niso delali ničesar pod znamenji slovenstva. Še njihova zastava je bila zaznamovana z partijsko zvezdo. Nikoli pa niso uporabljali slovenske zastave kakor so delali njihovi nasprotniki. Uporabljali so jo, ker jih je združevala, saj je do tedaj predstavljala vse Slovence. Tako vsa leta uporabe partizanske zastave v državnih in republiških simbolih le-ta ni predstavljala Slovencev, temveč samo one, ki se identificirajo s komunizmom. Šele osamosvojitev je prinesla novo zastavo za vse, ki pa je revolucionarni tabor nikakor ne sprejema za svojo, saj rajši ostajajo pri svoji partijski zastavi. In tako se sami izločajo iz občestva vseh Slovencev.

Izjava izhaja iz napačne predpostavke, da poskušajo nekdanjih kolaboranti in njihovi današnjih nasledniki … ponarejati zgodovinska dejstva in s popačeno razlago hočejo revidirate razumevanje druge svetovne vojne doma in po svetu. »Tako hočejo diskvalificirati narodno osvobodilno gibanje (poslej NOG), ga celo kriminalizirati, sebe in svoja medvojna kvizlinška ravnanja pa razglasiti za boj proti komunizmu in celo za zmagovita«. Izhodišče te izjave je napačno že, ker pač nekdanjih kolaborantov ni več saj so jih v množičnih pobojih sistematično, premišljeno in množično pomorili prav zmagoviti partizani. Ponarejanje zgodovinskih dejstev pa je privilegij tistih, ki so desetletja ustvarjali partizanske mite in legende (ali niso pripovedovali otrokom v šolah o »legendarnem boju«?), ki se sproti spreminjajo, kakor pač narekujejo trenutne politične potrebe.

Nihče namreč noče diskvalificirati partizanstva. Diskvalificira se samo takoj, ko se mora soočiti z resnico, z zgodovinskimi dejstvi. Dejstva, da so največji kriminalci v zgodovini slovenstva prav pri partizanih, posamič in skupno, ne morejo danes zanikati niti v ZZB NOB. Oni so prvi in edini sistematično pobijali svoje namišljene in resnične nasprotnike. Oni so zlorabili narodna čustva za krvavo brezbožno komunistično revolucijo. Oni so prinesli Sloveniji teror in totalitarizem, ki še danes živi v marsikateri glavi in srcu in tako še vedno dela škodo. Oni so izpeljali morijo svetovnih razsežnosti na naši zemlji (150.000 ljudi v enem mesecu, od tega vsaj 15.000 nedolžnih Slovencev). Partizani in ne kdo drug.

V izjavi uporabljajo staro partizansko psovko »kvizling«, kar razodeva stanje duha njihove izjave, ko se hočejo vrniti v čase, ki jih ni več. Razumem, da je težko, po tolikih letih monopola nad javno besedo in mislijo, soočanje z resnico, ki jo mladi neodvisni  zgodovinarji neutrudno prinašajo na dan. Njihove raziskave stojijo, ker so podprte z dejstvi, dokumenti in se poskušajo vživeti in razumeti tedanje stanje brez partijskih očal. Niso ideološko obarvane, čeprav jim bodo prav to očitali, ker ne trobijo v isti rog z partijsko-partizansko mitologijo. Šele zdaj pišemo zgodovino in jo razumevamo in vrednotimo. Šele zdaj. Spomine borcev pač ne moremo imeti za zgodovino, ko pa je njihov spomin tako luknjav, ko morajo odgovarjati pred sodišči ali parlamentarnimi komisijami in potem čudežno spet prisoten, ko se spominjajo svojih legendarnih bojev… in zgodovina pokaže, da so tisti boji prav to, legende. Zgodovino šele pišemo, zato niti ni prav govoriti o revizionizmu, ki pa – če že hočete – mora biti temeljna drža vsakega zgodovinarja. Sem spada tudi to, da zavračamo poenostavljane vzorce »mi dobri antifašisti« in »vi grdi, grdi kolaboranti«. Stvari so pač bolj zaplete in v Sloveniji se nič ne zdi tako kot je bilo. »Biti na strani zaveznikov« (no ja, kvečjemu Rusov) ne opravičuje zločinov, ki so jih naredili.

Borčevski spomin se mi zdi bolj ubijanje lastne vesti, kajti toliko zločinov kakor jih ima partijsko-partizanstvo na svojem računu nima v Sloveniji nihče. In tako zvestih podpornikov titoizma kakor si jih je z podarjenimi privilegiji partizanov in kvazi-partizanom kupila KPS, nima nihče. Te privilegije še danes plačujemo davkoplačevalci in nas stanejo več kakor TEŠ, sanacija bank ali prihajajoči drugi tir skupaj… da borci nas veliko stanejo in namesto, da bi se njihovo število manjšalo, se množijo in množijo. To vlaganje v revolucionarno preteklost bi moralo vsakega mladega človeka jeziti.

Tajiti ali se danes čuditi, da je obstajal ljudski in množični protikomunitični tabor, ki se je hotel braniti pred neverjetnim terorističnim nasiljem, ki so ga izvajali partizani, razodeva nesposobnost ZZB NOB, da bi sprejela preproste resnice in dejstva. Saj premnoge izjave njihovih voditeljev govorijo o tem. In ker je obstajal protikomunistični tabor, je morala biti revolucija o kateri danes nočejo ničesar slišati. Pa vendar. Bila je revolucija in je bila prvi in edini partijski cilj. Zato so vpregli celotne partizane in samo zato so le-ti obstajali. Po tolikih letih bi lahko mirno primerjali partizane z današnjimi teroristi. Razlike ne bi bilo nobene, razen, da so po spletu okoliščin, zmagali. In kar so nam prinesli ni bilo dobro. Šele z osamosvojitvijo smo prišli ven iz tega, kar so nam iz gozda prinesli. Zdaj živimo v času svobode in demokracije in samostojne Slovenije. Vse to pa smo pridobili v borbi proti rdeči zvezdi in brez pomoči ZZB NOB. V temeljih sedanje Slovenije je zanikanje komunizma in njenega sistema, čeprav nam vlada kontinuiteta a to je že druga zgodba. Naša osamosvojitev, to je pot proč od vsega, kar so nam prinesli iz gozda leta 45, se je uresničila junija 1991, v mesecu, ko smo kot narod zaključili našo veliko mučeniško žrtev. Kdor hoče videti povezavo med našimi mučenci iz leta 45 in našo osamosvojitvijo, jo lahko. A tega ateisti ne morejo razumeti. A če v tem duhu potem govorimo o zmagi, je to drugačna zmaga kakor je bila partizanska tistega tragičnega maja. Po tolikih desetletjih se resnica uveljavlja in tega ni mogoče preprečiti. Naša demokracija, naš država, naša samostojnost za katero so se v resnici borili v protikomunističnem taboru je naša zmaga in poraz partizanstva.

Enačenje partijskih sestankov sredi vojne in revolucije v Kočevju, Avnoju in drugih krajih z demokratičnim (legalnim in legitimnim) predstavništvom in ljudsko oblastjo je pač farsa, ki je noben resen človek ne takrat, ne danes more tiho sprejemati. Jasno je, da so vse te predstave služile le enemu: revoluciji. Tovariši, vaši sestanki so vaša stvar. Čeprav so imeli hude in krvave posledice za celotno narodno telo. A to, da vi pravite, da je bilo eno, zgodovina pa dokazuje, da je bilo drugače, pa bomo vrednotili mi, ki gledamo na tiste dogodke iz perspektive časa in resnice. Od zadnjih volitev pred vojno, ko je nesporno zmagala SLS do prvih demokratičnih volitev 1991, ni bilo v Sloveniji nobenih volitev, ki bi komurkoli dajale legitimnost. Nekatere so bile morda legalne, t.j. skladne s tedanjo zakonodajo, ampak že prve povojne v režiji KPS so bile goljufive, kajti komunisti so vedeli, da ne predstavljajo nikogar, pa čeprav so praktično vse svoje nasprotnike pobili ali pognali v izseljeništvo. Da so bili na oblasti, nihče ne zanika, ampak prav zato je bila to totalitarna tiranija, ki jo je ZZB NOB vdano podpirala do bridkega konca in po tej izjavi sodeč, jo podpira še sedaj.

Trditev: »Posamični primeri sektaštva, vojvodstva in neutemeljenega nasilništva, ki jih revizionisti zdaj zlorabljajo za vsakršno politično in moralno diskvalifikacijo in celo kriminalizacijo NOB, so bili predmet ostrih ukrepov vodstva zoper nosilce pojavov.« pa je tako grobo sprenevedanje in čista laž, da je težko karkoli povedati. Posamični primeri, ko so ustanovili partijsko VOS, ki ni bila nič drugega kakor organiziran teror in pobijanje?! O tej službi (kakorkoli so jo v času že imenovali vse tja do UDBE) ne more nihče reči dobre besede. Pod simboli partizanstva so sistematično širili teror z najbolj abotnimi zločinskimi dejanji, pobijanjem nedolžnih mož, žena in otrok, ki jim niti najbolj grozno mučenje ni bilo tuje, ki jih je napajalo najbolj neverjetno sovraštvo in ki je doživelo svoj klimaks v povojni moriji. Da, vodstvo je nesorazmerno strogo ukrepalo proti fantu, ki se je postavil v vrsto, da bi drugič dobil skromen obrok, če je kaj ostalo med tem, ko so se veljaki posebej mastili, a morilcem so prej dali nagrado in naslov »narodni heroj« kakor, da bi ga kaznovali, saj je pač delal po ukazu nadrejenih. V tem ni bil nič drugačen kakor SS-ovci, ki so tudi delali grozodejstva po ukazu nadrejenih.

Pri partizanih ni bilo »posamičnosti« na katero se izgovarjate, ampak je bilo sistematično in množično sprevračanje vseh civilizacijskih, političnih in kulturnih, gospodarskih in človeških meril našega naroda. Zato je komunistično partizanstvo tujek v našem narodnem telesu, tujek, ki je kakor rak, ki še danes ogroža zdravje narodnega telesa, ga slabi in duhovno mori. In vendar se moramo s tem tujkom učiti živeti in ga počlovečiti, če hočete tudi »posloveniti«, da bomo nekoč z mirnostjo, ki več ne razdvaja, gledali na tisti čas in tisto zločinsko početje in pogumen boj, da se ustavi to morijo. Resnica pa nanj deluje kakor kemoterapija na rakave celice. Zato pričakujemo od zagovornikov tega početja, še bolj pa od morilcev in mučiteljev, da spoznajo svoj greh, ga priznajo in se ga pokesajo, da bo odpuščanje »prijelo« in se boste pomirili. Kajti ne znam si predstavljati kako je živeti s tako krivdo. Vem za one, ki so streljali množice, pa potem niso mogli več jesti mesa; vem za primere, ko so po vaseh pijančevali in vpili o svojih zločinih; vem za take, ki niso mogli spati brez prižgane luči… slišim pa tudi take, ki nam nenehno vpijejo o svoje laži v mikrofone… pa sumim, da hočejo samo utišati svojo vest. Kajti grozno mora biti živeti s takimi zločini na vesti in grozno mora biti spoznati, da si zastavil vse svoje mlade moči za  napačno stvar in da ti zdaj novi rod izstavlja račun s spraševanjem in odkrivanjem resnice in pravi, da si bil na napačni strani zgodovine, čeprav si zmagal in dosegel svoj cilj: oblast. Kakor vsem nam kliče Kristus, spreobrnite se, resnica vas bo osvobodila!

Postavljati kardeljansko »samoupravljanje« k začetkom pluralizacije in kot alternativa sodobnim družbenim problemom, ob farsi, ki so jo ob tem doživljali prav delavci kot »lastniki tovarn« in njim tako zasovraženem »neoliberalizmom« pa človek doživlja kot slabo šalo. Ne moremo drugače, kakor da se nam zasmilijo v dna duše, ko imajo take težave z logiko, resnico in dejstvi.

Izjavo zaključijo z enako mislijo kakor so jo začeli. Zato ponavljam tudi jaz. Nihče vztrajno ne ponareja zgodovinskih dejstev, to so naredili uradni zgodovinarji, ki so služili ideologiji, ki ste jo borci prinesli iz gozda. Zdaj šele ločujemo zrna od pleva. Vsakemu, kar mu gre. Partizanom priznanje v kolikor in samo toliko kolikor je bilo njihovo delovanje pristno in tudi učinkovito, a tudi očitek o njihovih zločinih, krvavi revoluciji in vsem slabem, kar so nam prinesli in toliko let vzdrževali. Dejstvu, da zamenjave enega totalitarizma za drugega, ne moremo imenovati »boj za svobodo« temveč revolucija, se ni mogoče izogniti. Zato so tisti, ki so se borili proti komunizmu, resnični borci za svobodo, kajti oni so se borili za naš čas, ki je čas svobode, pluralnosti in demokracije.

 
Značke:

69 komentarjev

  • Dober in potreben članek. Z vsem navedenim se strinjam in podpiram razodevanje resnice.

  • svitase

    Na oblast so prišli s terorjem in lažjo.

    V velikem delu bivše Jugoslavije pa tudi s terorjem z oblasti nad soljudmi.

  • svitase

    Popravljam, tudi v Sloveniji s terorjem JLA.

  • Franc Skala

    Ja, ravno primer druge skrajnosti, o kateri sem pod člankom, ki ga članek omenja, govoril. To je kot kreganje o oslovi senci.

    Dejstvo je, da je partizansko gibanje obvladovala komunistična partija, ki je zasledovala družbeno revolucijo, ampak dejstvo je, da je bila večina partizanov domoljubna in celo verna, kar za tisti čas seveda ni nič nenavadnega.

    Kot je seveda dejstvo, da boja proti komunizmu, ki ni hkrati bil boj v podporo okupatorja, v Sloveniji ni bilo. Slovenske protikomunistične sile so dejansko brez izjeme bil del nacističnih oz. še prej fašističnih sil, torej so se, ali so to želele ali ne, bojevale v korist okupatorja. Kar pomeni, da si potem čast za boj proti komunizmu zasluži tudi okupator, ki je te slovenske protikomunistične sile podpiral in neposredno vodil. Zakaj se skuša to dejstvo prikrivat? Enako nesmiselno, kot se skuša prikrivat revolucijo, zločinskost povojnih pobojev ter povojnega totalitarizma. Za nekoga, ki ideološko s tem ni obremenjen, tako početje nima nobenega smisla. Ker realnost tega protikomunističnega boja je v na tisoče pobitih slovenskih domoljubih, ki s komunizmom niso imeli nič. Ne vem, zakaj bi to bil kaj manj zločin.

    Tako da ta članek in seveda tisti že omenjeni Zveze borcev sta lep primer tega, o čemer sem govoril. V obeh promerih gre za ideološko prirejanje dejstev oz. izpostavljanje ene resnice in zanikanju druge. In dejansko smo Slovenci že več kot 25 let ujetnik teh neumnosti. Dogodki med drugo svetovno vojno na slovenskem so dejansko za narod sramotni, ker jih zaznamuje zločinsko delovanje dveh nasprotujočih si ideologij, ki se pač v tistem času nista uspeli združiti v enotnem boju proti okupatorju. In namesto da nas bi bilo vse skupaj sram glede tega, imamo pač dve ideologiji, ki se navdušeno hvalita o svojih zgodovinskih podvigih, ki sta na eni strani nelegitimna revolucij, na drugi pa nelegitimna kolaboracija. Dejstov je, da smo slovenci med vojno popolnoma zasrali in to ravno zato, ker smo podlegli dvem ideologijam, ki sta imeli zgolj en cilj – oblast in pri dosegu tega cilja nista izbirali sredstev.

    Tako da ja. Nekdo res mora končno obema stranema povedati, da je dovolj življenja v nekih iluzijah in da je čas, da se zgodovino pusti pri miru in začne ukvarjati z realnimi problemi časa, v katerm živimo, ne pa da se stvari razpihujejo kot da bi bili še vedno leta 1943.

    • Vse, kar se je zgodilo do sedaj, je pripeljalo do sedanjega stanja. Preteklost in sedanjost v precejšnji meri vplivata na našo prihodnost. To ve vsak, ki se vsaj malo spozna na razvoj dogodkov skozi čas.

      Zato ni svetle prihodnosti, dokler se ne razčisti in objektivizira tudi preteklost. Šele ko bo to urejeno, bo mogoče neobremenjeno in zares pozitivno reševati sedanje in prihajajoče težave v korist vseh.

    • Problemov sedanjega časa ne moremo reševat, ker jih ne vidimo take kot so v resnici, dokler se ne soočimo s preteklostjo, tako kot je bila.

    • Franc Skala

      Bom odgovoril kar obema. Problem je ravno v tem, ker se s preteklostjo nismo sposobni soočit objektivno in nepristransko, ampak jo zgolj zlorabljamo v politično ideološke namene. To je destruktivno.

      • Kako naj bo soočenje objektivno, če ena stran nikakor ni pripravljena na dialog, ponavlja pa da ne dovoli revidiranja.

        • Franc Skala

          Nismo več v komunizmu, ko bi lahko neko prepovedal svobodo izražanja. Tu gre za to, da je od vsakega posameznika odvisno, kako se bo z dejstvi, ki so pač znana in raziskana, soočil. Problem nastane, ko okoli tega vprašanja prihaja do spopada javnih politik, ki jim dejansko ne gre za resnico oz. soočenje z dejstvi, ampak za ideološko prevlada nad resnico. In se pač potem ukvarjamo s tem, kdo naj ima monopol nad razlago zgodovine, namesto s sedanjostjo in prihodnostjo.

          Obe strani sta med vojno delovali, ne glede na bolj ali manj upravičene in legitimne cilje, zločinsko. Dejstvo, o katerem ni nobenega dvoma. In v čem je poanta, da se potem tu prepiramo o tem, kdo je bolj “kriv”, če nismo sposobni spreketi, da je krivda obojestranska? V tem ideološkem konfliktu je tako mogoče braniti le tiste, ki v svojem odporu proti okupatorju niso sprejeli zločinskih ravnanj komunistov, ter tiste, ki v svojem odporu proti komunizmu, niso prestopili na stran sodelavcev okupatorja.

          • Nimam besed, ima Zdravko prav.

          • Ti hočeš zmanjšati krivdo komunistov s tem, da se izogibaš logičnemu sklepu iz do sedaj že znanih dejstev – večjo krivdo nosijo komunisti.

    • Zdravko

      S to interpretacijo si pokazal, da si še hujši od nacistov in komunistov!

      • Franc Skala

        Te je zgrabila ideološka ihta?

        • Zdravko

          Ti ne razumeš svojih lastnih besed. Zato ti velja odpustiti tvojo neumnost. Kajti sicer bi vedel kako hudobno te je slišat. Nekdo brez morale bi rad dajal moralne sodbe.

    • slovencsm

      Bistvo je v tem, da se odprejo vsi arhivi in dejstva. In tukaj je komunistična stran vedno vse skupaj hudo skrivala in prikrivala.
      Ne morem pa se strinjati s teboj o obojestranski enakovredni krivdi. Na osnovi odkritij zadnjih let je nasilje nad drugače mislečimi ljudmi začela KP. T.i. NOB je izkoristila še za boj za oblast. po njihovo ideološkega nasprotnika je prisilila v boj proti njim in istočasno razglasila samega sebe kot edinega osvoboditelja.
      Na drugi strani nisem zasledil, da bi domobranska stran prostovoljno in zaradi želje po kolaboraciji začela sodelovati s komerkoli. Ta del bo potrebno še podrobno raziskati.
      A nekaj je gotovo. Zgodovina se piše na osnovi dejstev. Ta dejstva pa se opredelijo na osnovi zgodovinskih virov.

      • Franc Skala

        O enakovrednosti ali ne krivde nima smisla govoriti, ker to pač ni nekaj izmerljivega. Tudi nima smisla razpravljati o tem, zakaj je do kolaboracije, ki je zagotovo bila prostovoljna, prišlo (čeprav je to itak že jasno – šlo je za taktiko pri boju za oblast, ki je temeljila na logiki, da je komunizem, z vidika želje po oblasti, večjo zlo od nacizma), saj je imela nedvomno zločinske učinke, pa tudi če zločinskosti kolaboracije kot take ne bi upoštevali. Razen če, saj pravim, ne smatramo, da je bila okupacija in nasilje okupatorja nad slovenskim narodom legitimna.

        • Kapodistrias

          Če je revolucija legitimno dejanje, potem je protirevolucija še toliko bolj, saj je samo posledica, odgovor na prvo.

        • slovencsm

          Vidim, da vas ne zanimajo dejstva in ugotovitve. Vnaprej obsojati nekoga na kolaboracijo brez trdnih dokazov je ideološko početje.
          Vsi dosedanji dokumenti in viri kažejo na to, da so vaške straže kot predhodnice domobranstva nastale zaradi upora proti nasilni revoluciji. Tudi imena vaške straže in dom braniti to potrjujejo. Lahko nekdo dokaže nasprotno, da so nastale zaradi neposredne ideološke in/ali vojaške podpore okupatorja?

        • Tovariš Lenko, ne moreš se skriti s svojimi lažnimivi neumnostmi.

          Krivda je v celoti na strani komunistov. In nehaj že relativizirati boja proti največjemu zlu v zgodovini človeštva – komunizmu.

          Boj proti komunizmu ni bil prostovoljen, ampak posledica komunističnega nasilja.

          Tukaj vlečeš oblast samo zato, ker nimaš dejanskih argumentov za delegitimiziranje boja proti komunizmu.

    • Značilen tekst, značilnega opravičevalca komunistične revolucije. Namreč, kar je značilno pri takih tekstih je da se “pozablja” kako je prišlo do protikomunizma, ki nima nobene veze s kakšno posebno željo po kolaboriranju z okupatorjem.
      Preden je sploh prišlo do prve vaške straže so komunisti “vknjižili” cca 1000 slovenskih življenj, in to v zgolj nekaj mesecih in to zgolj v ljubljanski pokrajini. Za primerjavo po številu žrtev, kot cca 12 terorističnih napadov islamistov v Nici. Kako je ob enem samem takem napadu v Nici rekel francoski predsednik: “Francija je v vojni”.
      To, da se kmečkim fantom, ki so se branili s tem, da so poiskali pomoč tam kjer so jo edino lahko: pri okupatorju, ki je bil dolžan poskrbeti za red, pripisuje kolaboracijo in izdajstvo je izprijenost s katero se skuša opravičiti komunistično izrojenost.
      Slovenski komunisti iz preteklosti imajo vse značilnosti današnjih islamistov, ki skušajo ustanoviti kalifat.

      • Franc Skala

        Ne vem, kateri tekst si ti prebral, ampak v mojem ni oprevičevanja ne ene, ne druge strani. Kot sem že omenil, je o “željah” nesmiselno govoriti, ker gre za obsodbo dejanskih zločinov, ne “želja”. Ker to, da so npr. domobranske enote v sodelovanju z okupatorjem povzročilile trpljenje slovenskega naroda je dejstvo, ne glede na njihove “želje”.

        V nadaljevanju pa počneš ravno to, kar očitaš meni. Opravičuješ zločine in to s takimi neumnostmi, da moraš biti res obupan, da si samemu sebi verjameš. Skratka, nekaj kmečkih fantov se baje zmeni in gre h okupatorju in ti mu pač kar dajo orožje. Potem pa grejo ti fanje pobijat druge kmečke fante, ker jim tako naroči okupator. Ne vem, ali si res tako naiven ali tako zaslepljen. Da o tem, da o okupatorju govoriš kot o nekom, ki je v Slovenijo prišel zato, da bi ščitil slovenski narod pred komunisti ali komurkoli že, je še bolj tragikomično.

        Skratka, zrcalna skila mentalitete Združenja borcev, zaradi česar je polovica Slovenije še vedno v 2. svetovni vojni.

        • Franc Skala: “Ne vem, kateri tekst si ti prebral, ampak v mojem ni oprevičevanja ne ene, ne druge strani.”
          ========================

          Sem napisal, in razložil je lahko vsak z vsaj malo soli v glavi razumel, če je hotel. S tem, ko si popolnoma “prezrl”, poudarek je na narekovajih, vzrok in posledico in po značilno vsegliharsko izenačil rablje in žrtve si na značilen način opravičeval rablje.

          Franc Skala: “… Ker to, da so npr. domobranske enote v sodelovanju z okupatorjem povzročilile trpljenje slovenskega naroda je dejstvo, ne glede na njihove “želje”.”
          ====================

          Domobranci so se formirali šele pozno jeseni 1943, po komunističnem pokolu vaški straž na Turjaku. Pri tem so partizani kolaborirali z Italijani. To je bila točka brez povratka. Domobranci so se formirali prepozno in tudi potem so delovali preveč defenzivno.

          Franc Skala: “Da o tem, da o okupatorju govoriš kot o nekom, ki je v Slovenijo prišel zato, da bi ščitil slovenski narod pred komunisti ali komurkoli že, je še bolj tragikomično.”
          =======================

          Okupator je dolžan, po mednarodnih konvencijah, poskrbeti za red in mir med civilisti na okupiranem ozemlju. Okupacijo so slovenski komunisti izkoristili za svojo revolucijo s tem, da so začeli izvajati nasilje in zločine nad Slovenci. Enako kot to danes počnejo teroristi islamske države. Civilisti so opravičeno pričakovali da okupatorji ustavijo nasilje partizanov nad njimi. Ker tega niso bili sposobni so civilisti bili prisiljeni poiskati pomoč v orožju pri okupatorju.

        • V tvojem tekstu je prikrito opravičevanje komunizma in neupravičeno metanje krivde na domobransko stran.

          Krivdo v celoti nosijo komunisti.

      • Zdravko

        Kaže da je niti ne opravičuje. On preprosto spljuva vse in misli, da je nad vsem, z nami vred. S prezirom gleda na vse, s svojimi lastnimi predniki vred.

    • Kapodistrias

      “…da je bila večina partizanov domoljubna in celo verna.” Ne, ravno to ni res. Takšni so ob prvi priložnosti dezertirali; če so jih rdeči ujeli, so jih brez sojenja postrelili; večinoma so se znesli tudi nad svojci in sorodniki. Pobeg iz partizanstva je bil na Dolenjskem in Notranjskem množični pojav.
      “… bil del nacističnih oz. še prej fašističnih sil, torej so se, ali so to želele ali ne, bojevale v korist okupatorja.” Ni res, ves poveljniški kader je bil slovenski, nobene podrejenosti ni bilo. V korist okupatorja je bila samo državljanska vojna (začeta šele z organiziranim domobranstvom), ki so jo zanetili komunisti.
      “…smo Slovenci že več kot 25 let ujetnik teh neumnosti”. Če je za vas resnica neumnost, potem ste veliko povedali o svojem etičnem profilu. Še en primer “vsegliharstva (vseenosti)”.
      “…se pač v tistem času nista uspeli združiti v enotnem boju proti okupatorju.” To so preprečili izključno komunisti, saj so vsak odpor mimo OF (kot kamuflaže za KPS)označili za zločinsko dejanje in ga sankcionirali z ubijanjem.
      In končno, kdo razpihuje razdvojenost? Kdo prireja komunistične bakanalije na račun nas davkoplačevalcev? Kdo za to početje zlorablja otroke, slovensko vojsko in druge državne institucije? In naj zgodovino pustimo pri miru? Seveda s tem mislite vašo, režimsko in zlagano zgodovino.
      O zgodovinskih dejstvih, ki jih je treba vedno znova revidirati glede na novejše izsledke, se morate malo bolj podučiti, sicer boste še naprej nakladali te vsegliharske neumnosti.

  • Težko bo koga novega, zlasti med odraslimi ljudmi, prepričala tako obravnavana izjava ZZB NOB kot približno enako ne odziv Andreja Pozniča nanjo. Take izjave bi teoretično lahko krepile identiteto akterjev oz. družinskih ali idejnih dedičev enega ali drugega tabora, udeleženega v tragični državljanski vojni na Slovenskem. Čemur bi lahko rekli vkopavanje obeh taborov v svojih strelskih jarkih.

    K spravi oz. vsaj boljšemu sožitju znotraj nacije to seveda ne služi. Vnašanje pretirane razdeljenosti v naš čas in prihodnost bi najbolje presegali tisti, ki morda izhajajočih iz “svojega tabora”, vsekakor pa z neko človeško prizanesljivostjo, znajo javno na svojo stran iskreti izrekati tudi krepke kritike in znajo na nasprotni strani najti tudi močne pozitivne točke. Jože Dežman in Mitja Ferenc sta recimo po mojem med takimi zgodovinarji.

    Služi tak redek, a dragocen pristop tudi resnici, ker je dogajanje med drugo svetovno vojno na Slovenskem zelo kompleksno, regionalno različno in vse prej kot črno-belo.

    • IF .. “K spravi oz. vsaj boljšemu sožitju znotraj nacije to seveda ne služi .. ”
      —-
      Morda pa služi čemu drugemu.
      Če ne bomo zvedeli kaj je šlo narobe, je možno da se zgodovina ponovi.

    • K boljšemu sožitju naroda lahko vodi samo spoznanje in priznanje resnice, ki temelji na dejstvih. Zlasti materialnih, pa tudi pričevanjskih.

      Morebitno prikrivanje in prilagajanje dejstev gotovo ne vodi do sprave.

      • Posamezni kamenčki, lahko celo večja skupina njih, v velikem kompleksnem mozaiku še ne pokažejo nujno celotne slike. Jasno pa, da prikrivanja dejstev nikoli nisem zagovarjal – obratno.

        Včasih celo ostra intepretacija zgodovine lahko pomeni dodano vrednost, če gre za nov pogled na podlagi razkrivanja novih oz. v nekem okolju zamolčanih dejstev.

        Recimo tale interpretacija, ki se naslanja na prevladujoč, če ne zaukazan odnos do dveh koncertov, ki se v Sloveniji napovedujeta, na eni strani do Cece in na drugi strani do Thompsona ( zadnjega hočejo kar prepovedat, medtem ko Ceco sprejemajo odprtih rok) je resda ostra, a pomeni za naše okolje novo vrednost in možnost drugačnega, pravičnejšega vrednotenja:

        http://reporter.si/clanek/slovenija/plakati-za-koncert-vdove-vojnega-zlocinca-in-udbovskega-likvidatorja-visijo-povsod-506758

      • Zdravko

        Ravno “materialna dejstva” sploh niso tako pomembna ampak so prej vir raznih relativizacij v smislu “če so oni, lahko tudi mi”. Prav zaslepljenost v materialna dejstva ne pelje nikamor ampak samo še globje v cepetanje v krvi vseh.
        K boljšemu sožitju pelje izključno interpretacija dogodkov, to je: zgodovina!

        • Dejstva so vsekakor osnova vsake interpretacije. Če Slovenci ne vejo, kakšen zločinec ( udbovski likvidator) je bil Arkan v času komunizma in kaj je počenjal kot vodja paramilitarnih milic v času vojne v 90. letih, potem ni čudno, da lahko slavijo njegovo Ceco. In dejstvo je, da je Thompson samo branil kot legalen vojak svoj napaden dom in svojim tovarišem s pesmimi dvigoval bojno moralo na način sklicevanja na narodne tradicije, katerih del je lahko zgodovinsko tudi sporen.

          Kdor to ve, mu skoraj ne more biti nejasno, da je zblojeno celo Slovenijo prelepiti s Ceco in poplesavat na njen balkanski turbo-folk, Thompsonu pa prepovedati prihod.

        • Zdravko, če zgodovina ni pravljičarstvo, ampak je znanost, kot naj bi tudi bila, potem ta lahko temelji samo na dokazljivih dejstvih. In tudi resnica lahko temelji samo na dokazljivih dejstvih. Ni druge poti.

          • Zdravko

            Ko boš razumel, kaj pomenijo dejstva, boš razumel tudi drugo. Za začetek bi moral razumeti vsaj to, kar sem napisal.

          • Zdravko, na splošno se izraz dejstvo razume kot tisto, kar dejansko obstaja ali se je dejansko zgodilo. In takšna je po SSKJ tudi njegova definicija.

            Če vi pod tem pojmom razumete kaj drugega, mi pa morate to razložiti.

          • Zdravko

            Vsa zgodovina sloni na delnem poznavanju dejstev. Vaše sprenevedanje priča proti vam.

    • Zdravko

      To je pa res čuden komentar, IF. Pozničev članek odlično opisuje naše probleme. Nobenega vkopavanja ni. Nasprotno, povsem je odpuščajoč do partizanske strani. Čisto res je, da se bodo morali soočiti s problematiko svojega revolucionarnega delovanja, s “strelom v prazno”, kot bi temu rekli. Prvi tak članek, ki jih ničesar ne obtožuje ampak samo sooča z realnostjo “spoznati, da si zastavil vse svoje mlade moči za napačno stvar”.

      • Ne vem, gotovo so bili ob nekaterih motenih krvnikih in ideoloških zaslepljencih tudi mnogi partizani, ki si niso umazali rok s krvjo enega samega civila ( ali zajetega vojaka) in jih je v gozdove pognal iskren patriotizem zaradi okupirane domovine in grozot okupatorskih oblasti. In neredki so bili razočarani nad režimom, ki so ga potem uvedli komunisti. Če so marsikateri od njih ob tem imeli želje po družbenem predrugačenju, da bi izboljšali svoj morda sila skromen dotedanji družbeni položaj in jih je navdušilo, da so pred tem dninarji ipd, po vojni prvič dobili recimo lastno zemljo, pa čeprav nekomu krivično odvzeto, jim jaz tega ne bi pretirano zameril … ( Mislim, da je recimo Partljič v Moj socialistični kulak stvarnost nekega daleč najširšega sloja tedanjega slovenstva, precej posrečeno prikazal.)

        • Beseda ata seveda manjka pri Partljiču.

        • Zdravko

          Potem pa si povsem izgubil občutek in cepetaš v krvi, kot sem zgoraj napisal.
          Partljič je prikazal največjo bedo tiste stvarnosti. Bedo, za katero je toliko krvi bilo prelite. Zaman! In to je njihova največja tragedija. Tebi pa se ne bi “pretirano zameril”.

          • Ja, prikazal je tudi bedo in smešil absurdnosti, se strinjam. A zdaj boš meni očital, da obožujem povojni komunizem oz. real-socializem? 🙁

          • Zdravko

            Ne, ampak sodbi zločina pripisuješ preveliko vrednost.

    • Kapodistrias

      Spoštovani IF, večinoma soglašam z vašimi komentarji, tokrat pač ne. Kaj pa je g. Poznič napisal, kar ne drži? Naj dopustimo, da nam rdeči džihadisti na vseh mogočih bakanalijah, organiziranih na državne stroške,vsiljujejo svoje mite? Smo res dolžni še naprej nastavljati lice za nizkotne udarce, še naprej molčati? Ali ni bilo prek 70 let prisilnega molka dovolj in preveč?!

  • Še estetska pripomba. Spomeniku v Grahovem s fotografije nujno dodati, če je možno, zeleno ozadje ( lepo izbrano drevnino).

  • Frančišek

    V efektu vzhičenja, na hitro, ocena 10*, g.Poznič!

    Krasna, lepa, človeška Resnica v pridihu vzvišene in preroške starozavezne želje, da naj vsi gromovniki, tudi in predvsem grahovski, ki so na tuji posesti grmeli proti vesoljski Resnici, proti zgodovinskim , golim golcatim dejstvom, začnejo počasi računati s tem, da je snežna kepa, ki jo valijo preko naroda, že zdavnaj prevelika, pretežka in prepeklenska in, da jih bo sama po sebi, zaradi njih, ki žele dalje zločinskost tovarišijskega sistema zavijati v kristalni celofan in v rdeče mašne svoje sovjetskokrvave peklenskosatanske laži,pokopala pod seboj.

  • Franc Zabukošek

    Smo v času pred Alelujo, ki nas opozarja na težavnost naših odnosov, ki so dejansko križev pot, ker so pogosto vir zla, ki je v raznih človeških sodbah, ki niso pravične in poštene.
    Treba se je potruditi in uvideti resnico po poti pravičnosti in poštenja.
    Dejstvo je, da se z avtorjem članka strinjam, prav tako pa ne odobravam izjave ZZB, ki je povsem neumestna.

    Za prekinitev tozadevnih polemik je potrebno, da oblastna struktura uvidi potrebo po prelomu z totalitarizmom, ki je vir zla in onemogoča resničen prehod v demokracijo.
    Dejstvo je, da je v ZZB ostanek boljševizma, ki skrbi za ohranjanje te zlagane ideologije.
    Težava je sedaj v tem, da je to ideologijo potrebno izločiti skozi volitve, ker prelom ni bil izvršen po prvih demokratičnih volitvah.
    Potrebno bo veliko potrpljenja, korajže in odločnosti in tozadevnega pričevanja. Zgoditi se mora vesela narodna Aleluja.

  • svitase

    Zla dela iz preteklosti nam vselej kričijo:

    Razmišljajte in ravnajte drugače kot smo mi, ki smo spregledali vrednotno življenje in smo se pajdašili s satanskim zlom!

  • svitase

    Ali znamo vedno oceniti, kakšno razmišljanje je vrednotno in kakšno nevrednotno?

  • Lucijan

    Res odličen Pozničev članek!

  • Ruski komunizem je bil zločinski.
    Kitajski komunizem je (bil) zločinski.
    Kubanski komunizem je (bil) zločinski.
    Severno Korejski komunizem je zločinski.
    Vietnamski komunizem je bil zločinski.
    Kamboški komunizem je bil zločinski


    Slovenski komunizem je bil … ??????

  • Slovenec 33

    Prebral članek in prebiram komentarje in se mi vedno bolj na glas postavlja vprašanje
    Kaj vam res ni čisto nič jasno, ali pa zavestno prodajate meglo?
    Ne gre mi v glavo, da je toliko topoumnih produktov usmerjenega izobraževanja v slovenskih deželah.

    Kako morete največje veleizdajalce slovenskega naroda naslavljati kako drugače.

    Leta 1918 prvega decembra so bile slovenske dežele okupirane od Srbije (uradno je šlo za združitev SHS in Srbije, ki pa ni bila združitev, za kar je dokaz protestiranje enega od podpisnikov te združitvene listine, dr. Korošca, ki je bil zaradi protestov, da ni bilo tako dogovorjeno, kot se je dogajalo, interniran najprej v Bosni in nato na otoku Hvaru). In po slovenski zemlji so hodili vojaki z orožjem in govorili tuji jezik (definicija okupacije).
    Potem je ta okupacija trajala in v tem času je nekaj izdajalcev slovenskega naroda zaradi svojih koristi začelo sodelovati z okupatorjem I.
    Prišla je druga svetovna vojna in v slovenske dežele sta prišla še dva okupatorja, ki sta si tudi pridobila nekaj kakor “izdajalcev” slovenskega naroda na svojo stran. In vsi trije so se s svojimi pomagači stepli za to ubogo slovensko zemljo. Zaradi preigravanj med njimi so umirali Slovenci, ker pravih spopadov med njimi pa le ni bilo. Edino TIGR se je red boril za svobodo slovenskega naroda brez fige v žepu in brez sodelovanja z okupatorjem. En izdajalec slovenskega naroda in sodelavec prvega okupatorja je izdal, kje je vodstvo TIGR-a drugemu okupatorju, da so jih ti potolkli in za nagrado dobil komandaturo enote prvega okupatorja.
    Pri kapitulaciji enega okupatorja je ta predal orožje prvemu okupatorju, da je lahko napadel turjaški grad. Ni ga predal kakor “izdajalcem” slovenskega naroda, ki naj bi se mu priključili in bili takrat v gradu (zanimivo kajne).
    Drugi okupator je pri preigravanju s prvim okupatorjem posluževal podobne taktike.
    Ko je prvi okupator z izdajalci slovenskega naroda prišel v slovensko vas je nekajkrat ustrelil proti drugemu okupatorju in nato junaško pobegnil v zavetje slovenskih gozdov. Seveda je drugi okupator pribesnel v vas, jo požgal, nekaj domačinov postrelil, ostale pa odvedel v internacijo – koncentracijska taborišča.
    Ko je kapituliral še drugi okupator je prvi okupator z izdajalci slovenskega naroda počistil one druge kakor “izdajalce” in z njimi še veliko zavednih Slovencev ter tistih, ki so kaj imeli in so pomenili moralne avtoritete v slovenskem in lokalnem okolju med njimi tudi veliko žensk in otrok in jih zmetal v brezna ter zazidal v rudniške jaške.
    In spet so po slovenski zemlji hodili vojaki z orožjem in govorili tuj jezik.

    Kaj res ne vidite kdo so pravi veleizdajalci?

    • Zdravko

      Seveda ne. Potem nismo vredni, da se imenujemo narod. Potem slovenska zemlja ni v ničemer slovenska. Potem smo vsi liliputanci.

    • Slovenec33, kaj se imaš sploh za zgražat ?
      Glede na vso tragiko katero si dodobra razdelal, je še dobro da je sploh še kdo kje ki se čuti Slovenca.
      Predlagaj rajši rešitve, če jih veš.

  • Franc Mihič

    Slovenske zgodovine med letoma 1941 in 1946 ne moremo in ne smemo poenostavljati.
    Komunistična partija je ves čas vojne in seveda še po njej nadvse pretkano igrala svojo dvolično vlogo z enim samim zelo jasnim ciljem: prevzeti oblast. Začelo se je že na ustanovnem sestanku pri Vidmarjevih: protiimperialistična fronta, kot so jo imenovali 27. aprila 1941, je bila v govorici tistega časa fronta, uperjena proti angleškim in ameriškim imperialistom. Šele po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo so komunisti zamenjali sovražnika in pričeli uporabljati naziv Osvobodilna fronta. V drugem letu vojne je Komunistična partija s svojimi eksekutorji izvedla veliko strašnih zločinov nad civilnim prebivalstvom in nad duhovniki, predvsem na Notranjskem in Dolenjskem.
    Nastanek domobranstva in državljanska vojna sta bila del premišljenega načrta Partije, ki si po končani vojni nikakor ni želela demokracije: političnega nasprotnika so prisilili v sodelovanje z okupatorjem in ga zato že vnaprej onemogočili. In ker tudi to ni bilo dovolj, so po končani vojni pobili desettisoče civilistov.
    Brezna na Rogu, Huda jama in številna druga grobišča pričajo o zločinih, ki nikoli niso bili kaznovani.
    Strinjam se: sodstvo ne sme biti del dnevne politike. Toda preiskovalci, tožilci in sodniki morajo razumeti, koliko nedolžnih, vsega spoštovanja vrednih ljudi trpi zaradi njihove neodločnosti. Partizani so res večinoma že pokojni, njihove družine pa še vedno čutijo breme krivde, ki jo – povsem izkrivljeno – pripisujemo celotnemu osvobodilnemu gibanju.
    Če bi Ivana Mačka Matijo ali Mitjo Ribičiča obsodili zaradi zločinov, ki sta jih ukazala, če bi Komunistično partijo jasno označili za zločinsko združbo, potem bi tudi na partizanski boj lahko gledali z občudovanjem in ponosom.
    Če je možna posthumna rehabilitacija, naj se izpelje tudi posthumna obsodba.
    Sodstvo naj pokaže, da razume svojo odgovornost pri narodni spravi.

    Prof. dr. Matjaž Zwitter, Ljubljana
    Vir:DELO, Sobotna priloga, 04.01.2014; » So bili vsi na napačni strani?«
    Oče dr. Zwittra se je po kapitulaciji fašistične Italije iz koncentracijskega taborišča v Aprici prebil do osvobojenega ozemlja in bil tu direktor partizanskega Znanstvenega inštituta!? Njegov stric dr. Marjan Žiliči je pri 25 letih kot partizanski zdravnik reševal ranjence v Brkinih!
    Prof. dr. Matjaž Zwitter je zdravnik specialist na Onkološkem inštitutu v Ljubljani ter profesor na mariborski in ljubljanski medicinski fakulteti

  • Franc Mihič

    Pokojni akademik A. Bajt v svoji knjigi »Bermanov dosje«, MK-1999, piše, da ni mogoče zanikati, da je partija organizirala obsežen protiokupatorski boj in da so v njem sodelovali tisoči Slovencev. Pri tem pa da prevladuje mnenje, da je vseeno, kakšen namen je imela partija pri tem, saj da nas je uvrstila med demokratične sile in med zmagovalce. Akademik Bajt pa je mnenja, da nas je med demokratične sile že l. 1941 uvrstil general letalstva D. Simović, ki je zaradi podpisa trojnega pakta s silami osi izvedel vojaški udar proti Cvetkovičevi vladi kraljevine Jugoslavije. Pravi, da čeprav je jugoslovanska vojska razpadla, je Hitler zaradi Simovićevega dvornega prevrata skoraj za šest tednov zamudil z napadom na SZ. Znano je, da je Nemce tedaj pred Moskvo prehitela in zaustavila. zima, kar je usodno in strateško prispevalo k poteku in k zmagi v 2 .svetovni vojni.
    »Pri tem partija ni bila potrebna in je njen prispevek ničen. Tudi za osvoboditev Jugoslavije in Slovenije, skupaj s pridobitvijo nekdanjega po Italiji zasedenega ozemlja, je bil odpor proti zavojevalcu, kakršnega je sprožila partija, nepotreben. Eno in drugo je bilo odvisno izključno od vprašanja, katera stran bo zmagala«, pravi pokojni akademik prof. dr. Aleksander Bajt, najbolj ugleden slovenski ekonomist v SFRJ. Dalje pravi: »Moja ocena partije ni bila nikoli visoka. S tem da je izkoristila osvobodilni boj za izvedbo revolucije, ne le objektivno-tega pač ni mogoče zanikati-, ampak predvsem subjektivno, je zagrešila nad slovenskim narodom najhujši zločin, ki si ga je mogoče zamisliti. Z njim je sama sebe postavila izven zakona. Ne legalnega, ta je pri tem nepomemben, ampak občečloveško naravnega, veljavnega za vse kraje in čase.«

  • Franc Mihič

    Žrtve med Slovenci med 2. sv. vojno in po njej.
    V seznam slovenskih žrtev med 2. sv. vojno in po njej, Inštituta za novejšo zgodovino, je vpisanih več 99.706 žrtev.
    Največ so jih zakrivili nemški okupatorji, 31.000 žrtev. Skupaj s povojnimi poboji je komunistična stran povzročila približno 24.000 žrtev.
    Po statusu pa je bilo največ žrtev med partizanskimi borci, skupno okrog 30.000, prav toliko pa tudi med civilnim prebivalstvom.
    Če ne bi bilo povojnih pobojev, bi Slovenci imeli za 15 odstotkov manj žrtev. Italijanski okupator je povzročil čez 6.400 žrtev.
    Protirevolucionarni tabor je zakrivil smrt 4.400 ljudi – to so žrtve, ki so padle v njihovih samostojnih akcijah.
    V uporu zoper okupatorje pa je umrlo 7.800 okupatorjev.
    Spoštujmo upor proti okupatorju in obžalujmo revolucijo-državljansko vojno!

  • Franc Mihič

    Partizanski komandant Franc Sever – Franta, letalski polkovnik JLA, ki se je ob koncu vojne pogajal tudi o predaji ustašev, je na RTV SLO 1, v nedeljo zvečer 14.04.2013, med drugim povedal, da so mu po vrnitvi iz študijev in bivanja v SZ, po končani 2. svetovni vojni, ob vrnitvi v Beograd, ko je povedal, kakšen režim in težko življenje ljudi je videl v SZ, najprej zabičali, da mora o tem molčati- Matija Maček visok komunistični funkcionar in vodja slovenske OZNE mu je dejal:
    »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!«
    http://tvslo.si/predvajaj/intervju-franc-sever-franta/ava2.163832398/

  • Franc Mihič

    Slovenija je obglavljena kura.
    Slovenija nima elite.
    Komunizem je težil, da elite izreže.
    Genialni primitivci iz gozda ( Marinko..) so težili, da pravo odmre. Pravo je bilo pastorka univerze.
    Slovenija nima vodstva, nimamo nekoga, ki bi mu sledili, nimamo nekoga, ki bi ga spoštovali.
    Slovenija je že dolgo obglavljena kura.
    Po 50 letih komunističnega sekanja, Slovenija nima pravega vodstva, ki bi ga ljudje spoštovali.
    Slovenija ni sposobna sprejeti nekoga, neko stranko kot vodstvo, kar je povzročil komunizem.
    Bistvo pravne države je, da na hiter, učinkovit, legitimen način vzpostavlja stabilnost.
    Problem slovenske pravne države je personalna sestava profesije in sodstva.
    Islandci gradijo nov zapor, ker se jim je zbudil imunski sistem- morala.
    Moralne norme se asimilirajo ali ne.
    Predvsem v tranzicijskih državah se ne ponotranjijo moralne norme.
    Kaj je prav in kaj ne, asimiliramo v otroštvu, zakoni nič ne pomagajo!«
    Mnenje sodnika v Evropskem sodišču za človekove pravice prof. dr. Boštjana M. Zupančiča v oddaji 20 let parlamentarizma na RTV SLO, TV2 26.12.2012, ob 10.10h.

  • Franc Mihič

    Predsednik Milan Kučan je ob 10. letnici spravne slovesnosti, ko sta se on kot predsednik države in nadškof dr. Alojzij Šuštar skupaj poklonila mrtvim in žive povabila k spravi in sožitju, v javni izjavi zapisal, da želi simbolično ponoviti svoje besede obžalovanja in obsodbe povojnih zunajsodnih pobojev, ki bodo v slovenskem zgodovinskem spominu zapisani kot moralni in pravni zločin.
    Nedelo, 29. Julij 2000

  • Franc Mihič

    26. aprila 1941ustanovljena OF. Ne, bila je le PIF – Proti imperialistična fronta, kar je zgodovinsko dejstvo. SZ je tedaj spoštovala pakt z nacisti in japonskimi fašisti in je naciste bogato oskrbovala, komuniste pa odvračala od upora. Vsi komunisti, tudi KPJ, so ta pakt spoštovali. ZZB NOB pa žal še venomer žuga: »Z izdajalci sprava ni mogoča.« Ta zahteva je razumljiva. Toda kdo so bili res izdajalci? ZZB namreč vseskozi zanika kruto dejstvo, da je med okupacijo potekala tudi boljševistična revolucija. Komunisti so jo prikrito sprožili in že l. 1941 pričeli likvidirati nasprotnike revolucije. OF so vodili komunisti, ki so vse stavili na Stalina, s ciljem po vojni ustvariti državo po vzoru SZ, kar se je zgodilo. Šef OZNE Matija Maček je rekel: »Če bi to, kaj se dogaja in kako se živi v SZ, povedali ljudem, ne bi šel nihče v partizane!« ZZB pravi, da so domači izdajalci vsi, ki so sodelovali z okupatorjem, pa naj je bil vzvod kar koli. To je bežanje od resnice, da je bila revolucija za mnoge žal nevarnejša kot okupator. Že besedno nasprotovanje revoluciji, komunizmu, je pomenilo represalijo, likvidacijo. Mnogi so se v svoji nemoči potem zatekli pod zaščito okupatorja, da so preživeli. Komunisti so oklicali monopol nad uporom, to je, da je upor dopusten samo v okviru OF. Niso prenesli drugega odpora, ki bi ogrozil zmago revolucije za povojno oblast. Zato je partizansko revolucionarna stran s pomočjo italijanskih topničarjev l. 1943 v Grčaricah likvidirala »plavo gardo«, enoto poražene kraljeve vojske v domovini, ki je pričakovala zahodne zaveznike. Spopad v državljanski vojni se je samo še povečeval. V državljanski vojni je krivično govoriti o premagani strani, da so to bili enostavno izdajalci naroda, drugi pa zmagovalci v revoluciji in nad okupatorjem. Proti revolucionarjev pa naj sploh ne bi bilo? V državljanski vojni lahko govorimo zgolj o privržencih in nasprotnikih revolucije, ne pa o izdajalcih! Oboji so del naroda, kar terja spravo. Mogoče so le izdajalci tisti, ki so začeli revolucijo med okupacijo? Ne trdim tega, saj bi bilo to do mnogih nepošteno. Upor med okupacijo seveda cenim, a ne za vsako ceno in ne za prikrite zgrešene cilje komunistične revolucije. Ali je bilo zatiranje TIGR- a res prispevek boju zoper okupatorja? Ali bi zavezniki res pustili zasedeno samo Slovenijo, potem ko osvobodijo Italijo in Avstrijo? Zavezniki pa so nasprotovali širitvi sovjetskega družbenega modela in smo zato izgubili del narodovega ozemlja! Ali je prav, da smo bili drugače misleči drugorazredni, eni pa avantgarda? Režim SFRJ se je tik pred osamosvojitvijo reševal še s prodajo orožja stradajočim v Afriki. L. 1989 je bila 2.763 odstotna inflacija v državi? V prispevkih prvega popisa žrtev v vojnem in povojnem nasilju v Sloveniji Inštituta za novejšo zgodovino berem, da je med vojno vihro in revolucijo umrlo 97.500 Slovencev, v uporu zoper okupatorje pa 7.800 okupatorjev! Številke žrtev govore zgodovinsko resnico o ogromnih žrtvah državljanske vojne. Prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta, dr. France Bučar, je tedaj dejal: »S konstituiranjem te skupščine lahko menimo, da se je končala državljanska vojna, ki nas je lomila in hromila skoraj pol stoletja.« To je večkrat in tudi letos povedal slovenski javnosti. Praznujmo »Dan zmage«, kot to počne vsa Evropa! Skrajni čas je, da državotvorna politika preneha razdvajati narod »na zmagovalce in izdajalce in seveda na kolaborante s Hitlerjem in/ali Stalinom. To ne more biti temelj skupnega razvoja, ne naša perspektiva!
    Franc Mihič, Ribnica

    Ta odziv je bil objavljen: DELO-SP-PP-29: 5. december 2015

  • Franc Mihič

    Dr. Spomenka Hribar tudi pravi: »Prav bi bilo, če bi se distancirali od revolucije, če bi priznali njeno narodno razdiralno vlogo med samo vojno in po njej. Revolucija je že med vojno, še posebno pa prva leta po njej, naredila ljudem toliko hudega.«

    Vir; Delo

  • Franc Mihič

    G. Peter Sušnik, predsednik Nove slovenske zaveze, brez zadržkov vpričo predsednika države jasno in glasno slovenski javnosti pove, da je bil med NOB tudi boj proti okupatorju, da se nihče ni strinjal s programom okupatorja in da sta povsem sprejemljiva NOB in celo rdeča zvezda, ko bo jasno in priznano, da je bila revolucija zgrešena.
    V državi, ki je demokratična, je to povsem razumljivo in dovolj za spravo!
    https://www.youtube.com/watch?v=CvpzstAkmzM&list=TLk8_CAM9KMt0&index=3

  • Franc Mihič

    »Treba se je tudi pogovarjati in poskusiti razumeti druge. Mogoče bi si bilo najprej dobro predstavljati, da drugi tistega, kar so delali, niso delali iz zlobe. Vsak ima svoje razloge, svoje izkušnje in te je treba jemati zares. Če bi se medsebojno vzeli zares, bi morda enkrat lahko skupaj odkrili spomenik”, pa pravi profesor literature, socialni filozof, mecen, gospod Jan Philipp Reemtsma, častni konzul Slovenije v Hamburgu

  • Franc Mihič

    Strinjam se tudi z bivšim ameriškim veleposlanikom v Sloveniji Josephom A. Mussomelijem, ki pravi: »Ljudje bi se morali zavedati potrebe medsebojnega spoštovanja in spoznati, da v vsaki bitki, vojni, sporu, tudi med dvema človekoma, obe strani nosita del krivde in počneta stvari, ki so napačne, nič ni črno-belo. Če ne sprejmete dejstva, da pri vsakomur, pri vsakem gibanju obstajajo dobre in slabe stvari, imate težavo. V Sloveniji ljudje 70 let niso mogli govoriti o tem in zdaj zelo težko sprevidijo, da je zgodovina bolj zapletena, da stvari niso tako jasne, kot si ljudje želijo.«
    Dr. Viktor E. Frankl, genialna osebnost 20. stoletja, psihiater, nevrolog, ki je preživel štiri nacistična koncentracijska taborišča, je po štirih letih življenja v taborišču tehtal le 38 kilogramov. V nacističnem režimu je izgubil svojo ženo, brata, starše in večino svojih prijateljev, a je kljub vsem preživetim grozodejstvom na koncu rotil svoje sojetnike, sotrpine: »Ne maščujte se sami, sicer smo vsi zaman trpeli.«

  • Franc Mihič

    Murskosoboški škof dr. Peter Štumpf pa je dejal: »Na Teharjah se je ubijalo in umiralo samo zaradi primitivnega in brezumnega sovraštva.«
    Človek, ki je okužen s sovraštvom, lahko zelo dolgo deluje kot mirovnik, kot domoljub, kot dobrotnik in celo kot vernik. Sprava se mora zgoditi in se bo zgodila.

    Metropolit škof Stanislav Zore poziva: »Kristjan mora biti prvi, ki se zaveda svoje grešnosti in človeških omejitev, ter prvi, ki bo storil korak čez strahote in odpustil neodpustljivo.«

    • … »Kristjan mora biti prvi, ki se zaveda svoje grešnosti in človeških omejitev, ter prvi, ki bo storil korak čez strahote in odpustil neodpustljivo.«
      —————–
      Mislim da to že dolgo ni več problem, ker brez odpuščanja žrtve ne bi mogle živet svojega življenja.
      Je pa veliko večji problem v institucijah države zaradi interpretacije dogodkov, kot je na primer prihajajoči praznik, 27. april.
      Zaradi interpretacije, ki sloni na laži.

  • Zdravko

    Pa ne da ti je zmanjkalo teksta?!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI