Poljščina kot nova angleščina?

Domen Mezeg 9.4.2017 6:57
 

Brexit je že sprožil ugibanja glede tega ali lahko angleški jezik poleg francoskega sploh še ostane delovni jezik evropskih ustanov. A po vsej verjetnosti bo tako ostalo tudi v prihodnosti. Ne zdi se ravno verjetno, da bi glede na svoj mednarodni renome in razširjenost zaradi ene (napačne) poteze britanskih volivcev kar čez noč izgubil svojo dosedanjo vlogo. Prestol se mu ne bo tako zlahka izmaknil. Stvar se zdi precej nerealna, skoraj nesmiselna.

Dejstvo je namreč, da je angleščina še zlasti s svojim medijskim vplivom dodobra povozila vse druge konkurentke. Že na potovanjih po tujini in mednarodnih srečanjih je nepogrešljiva. Vsaj po Evropi je tako. Seveda jo marsikje zamenjujeta španščina ali francoščina, prva predvsem v špansko govorečem svetu, a globalno gledano je angleščina daleč pred vsemi. Tudi arabščina in ruščina, ali pa vse bolj prodorna mandarinščina se težko primerjajo z njo. Pri tem pa ni mišljeno le število naravnih govorcev glede česar je vsaj mandarinščina v občutni prednosti.

Poljščina kot novi delovni jezik?

Je pa zanimivo, da brexit skušajo izkoristiti nekatere evropske države, ki si želijo do neke mere izpodriniti angleščino in uveljaviti svojo govorico. A tu niso mišljene Nemčija, Španija ali Italija, marveč predvsem Poljska. Slednjo podpira tudi večna zaveznica Madžarska, ki kot alternativno varianto ne preveč presenetljivo ponuja prav madžarščino. Poljska pobuda je osupnila evropsko politično javnost, vendar ji doslej še nihče ni resno nasprotoval. Pa saj gre navsezadnje za državo s skoraj 40 milijoni prebivalcev, poleg tega pa številni poljski izseljenci bivajo na evropskem zahodu, in sicer ravno v Veliki Britaniji, a tudi na Irskem, v Nemčiji in drugod. Če jo populacijsko primerjamo s Francijo, ki ima okoli 65 milijonov prebivalcev in Nemčijo, ki ima okoli 80 milijonov prebivalcev to niti ni tako zanemarljivo število.

Kaj vemo o poljščini?

Pomembna težava oziroma prepreka za večjo uveljavljenost poljščine v evropskih institucijah bi lahko bilo prav dejstvo, da ne gre za enega lažje učljivih jezikov. Celo govorcem ostalih slovanskih jezikov lahko povzroči kar nekaj preglavic. Ob tem je mišljena predvsem izgovarjava. Kot primer se lahko navede eno bolj kompliciranih povedi: W Szczebrzeszynie chrząszcz brzmi w trzcinie

 I Szczebrzeszyn z tego słynie. Gre za besedno igro vzeto iz neke pesmi o hrošču in volu, njen prevod pa se glasi: V Szczebrzeszynu hrošč brenči v trsju in po tem Szczebrzeszyn slovi. Szczebrzeszyn je kraj na Poljskem.

Črkovne zveze se pri tem berejo sledeče: cz (č), sz (š), rz (ž). »W« se v poljščini bere kot »v«, »y« kot »trdi i«, »ł« pa kot »w«, tako se tudi Małysz ne izgovarja Mališ, ampak Mawyš oziroma Wojtyła kot Vojtywa in ne Vojtila. Zanimiva je tudi uporaba nosnikov kot sta »ą« in »ę«, je pa dejstvo, da imajo lahko vsi samoglasniki v določenih situacijah svojo nosno obliko. Poleg tega poljščina ne premore zgolj mehki »ć, ampak tudi mehki »ś« in mehki »ź«. Omenjeni jezik podobno kot večina slovanskih jezikov hkrati uporablja relativno zahteven slovnični sistem, vsaj za pretežni del zahodnoevropskih govorcev. Poljska pobuda je sicer zanimiva, pričakuje pa se lahko predvsem rahlo okrepitev rabe tega jezika v že omenjenih ustanovah. Sicer pa se zdi precej mogoče, da bodo evropske institucije v prihodnosti od realno dveh delovnih (praktično rabljenih) jezikov prešle na večje število.

 
Značke:

20 komentarjev

  • svitase

    Življenjsko logično je, da bi se moral angleški jezik omejevati, sicer bi Evropa tajila svojo kulturo.

    Jezik je najpomembnejši razpoznavni znak evropske kulture v svetu.

    Nelogično je, da bi Rusi, Kitajci, Indijci, Japonci uporabljali svoj jezik, Evropa pa tuj jezik.

    To ne velja le za jezik, ampak tudi za evropsko pevsko in glasbeno kulturo, ki mora biti prav tako razpoznavna v svetu.

  • svitase

    Za veliko Britanijo in ZDA pa je tako splošno znano, da so si jezikovno enaki, pevsko in glasbeno pa tudi pretežno enaki.

  • svitase

    Anglija je geografsko tudi Evropa, vendar pa noče biti sestavni del združenih evropskih držav.

    Poleg tega ni celinska država, ampak otoška in je tudi zaradi tega precej drugačna.

    Nelogično je, da bi Skupnost evropskih držav promoviralo kulturo države, ki ni članica te skupnosti, svojo kulturo pa bi izničevale oziroma tajile.

  • svitase

    To bi bilo početje, ki izničuje kulturo skupnosti evropskih držav.

    Podobnega izničevanja slovenske kulture si je privoščil naš Državni zbor Slovenije, ki je vložil Zahtevo na Ustavno sodišče Slovenije za razveljavitev Zakona o medijih, ki je uzakonil, da mora radijski medij predvajati 20% slovenske glasbe tudi podnevi, ne le ponoči, glede na to, da se čez dan slovenska glasba po določenih medijih ni predvajala.

    Državni svet je v svoji zahtevi za presojo ustavnosti zakona med drugim zapisal:

    “Sklicevanje predlagatelja zakona na posamezne pristransko izbrane tuje države, ki poznajo podobno ureditev kvot nacionalne glasbe, kot je tista, za katero se je zavzemal predlagatelj zakona, ne upošteva, da se v svetu zanašanje na kvote zmanjšuje in ne povečuje. Predlagatelj zakona je na prvo mesto postavil primerjavo s Francijo. Pri tem ni upošteval, da lahko glasbeni uredniki na francoskih radijskih postajah vsako leto izbirajo med 16.000 novimi skladbami, medtem ko so pri nas prisiljeni po tri- in več- krat na dan predvajati isto skladbo. ”

    No, zdaj pa ocenimo to primerjavo s Francijo, ki ima 40 % kvoto francoske glasbe po medijih, kaj nam razkriva:

    Razkriva nam, da bi glede na število prebivalcev ( Francija jih ima 64 milijonov prebivalcev, Slovenija pa 2 milijona prebivalcev), morala imeti Slovenija letno 32 krat manj novih skladb, ker ima toliko manj prebivalcev. Torej jih mora imeti 500 ne pa le 2 ali 3.
    To pa pomeni, da so v Sloveniji izrazito slabi pogoji za glasbeno ustvarjanje slovenske glasbe.

  • svitase

    Glede na takšno slabo glasbeno ustvarjanje slovenskih skladb, bi moral državni svet sprožiti alarm in zahtevati od vseh državnih organov, da z vsemi možnimi ukrepi spodbudijo slovensko glasbeno in pevsko ustvarjanje skladb in seveda njihovo predvajanje po medijih.

    Ne pa da je državni svet ravnal ravno nasprotno: Vložil je zahtevo za ustavno presojo zakona o medijih ki zahteva 20% delež slovenske glasbe z utemeljitvijo, da to omejuje lastnike teh medijev, da bi vrteli še več tuje glasbe.

    Ali ni žalostno, da imamo tako neodgovoren državni svet, ki ravna proti slovenski ustavi, ki določa, da je Slovenija država slovenskega naroda – 3. člen naše ustave, ki ima svojo kulturo
    in ki se tudi požvižga na Mednarodno Unescovo konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine, sprejete leta 2003 v Parizu in ki jo je Slovenija ratificirala z zakonom, ki je določil ukrepe za njeno uresničevanje.

  • svitase

    Vsebino zahteve za ustavno presojo zakona o medijih, ki jo je vložil državni svet, si lahko ogledate na spletu v arhivu državnega sveta.

  • svitase

    To pa tudi pomeni, da naši glasbeniki znajo igrati le tuja dela in da niso ustvarjalno izvirni.

    Torej, da bi ustvarjali slovenska glasbena dela.

    Takšno ustvarjanje je očitno prisotno le še pri narodno zabavnih in zabavnih ansamblih.

  • svitase

    Tudi glasben šole so krivci za takšno porazno stanje.

    Ko sem bil pred dnevi na podelitvi priznanj prostovoljcem, je igral orkester glasbene šole in to same tuje angleške in ameriške komade. Izmed šestih skladb, ni bilo nobene slovenske.

    In ko sem potem vprašal mlade glasbenike, zakaj niso odigrali kakšno slovensko skladbo, so mi odgovorili, da tudi sami to pogrešajo, vendar da naj vprašam profesorja zakaj je temu tako.

    Ko sem rekel profesorju:” Igrali ste slovenskim prostovoljcem, vendar jim niste privoščili niti ene slovenske skladbe”.

    Odgovoril mi je: “Na to pa nisem pomislil”.

    Pri sebi sem si mislil – le kako lahko vzgojitelj tako ozko in nevzgojno razmišlja.

  • Zdravko

    Nehaj že s tem tvojim bogu sovražnim malikovanjem. Vsaj ti bi moral kaj vedeti o glasbi in kako je s tem. Da stvarstva sploh ne omenjam.

  • svitase

    Slovenija bo obstala kot država, če bo ohranjala in negovala slovensko kulturo.

  • Če bi en slovanski jezik dobil posebno promocijo v EU, je to skoraj gotovo in upravičeno poljščina. Gotovo ne ruščina ( Rusije nikoli ne bo v EU).

    Glede statusa angleščine v EU po brexitu mislim, da bi bilo prav, če bi se to poznalo. Radikalen zasuk, ne tako nepravičen, bi bil, da stopi nemščina na položaj, kot ga je doslej v EU držala angleščina ob francoščini. Najbrž Nemci tega ne bojo pretirano forsirali, saj bi to lahko izvalo veliki averzije tudi z zgodovinskimi reminiscencami. Torej odbojen odziv pri mnogih ostalih, tudi germanskih narodih v EU. Ampak, po svoje bi bilo prav.

    Siljenje z angleščino, tudi takih, ki je ne obvladujejo, je meni pravzaprav vedno bolj nadležno.

    • Angleščina je postala jezik za mednarodno sporazumevanje. Ne samo znotraj EU, temveč na splošno po svetu. Angleščina je prevzela funkcijo, ki so jo nekoč namenili propadlemu esperantu. Čeprav si povsod, npr. v Rusiji, ne moreš prav veliko pomagati z njo, brez angleščine ni mogoče več mednarodno komunicirati. To vlogo je angleščina prevzela bolj po zaslugi ZDA kot Velike Britanije. Zato Brexit nima posebne zveze s tem.

      To sicer je oblika hegemonije in dominacije anglosaških držav, toda to za enkrat ne bo mogoče spremeniti.

  • svitase

    Soglašam z gospodom IF-jem.

    Naj pa še dodam, da se državni svet ne bi smel tako nizko spustiti, da je postal advokat zasebnih komercialnih medijev, na javni skupni slovenski interes oziroma slovensko skupno dobro pa je pozabil.

    Komercialni mediji imajo toliko denarja, da bi si lahko najele svojega advokata.

  • Zdravko

    Takile vrednotarji kot sta vidva, so garant nadaljne degradacije EU!
    Naj vaju spomnim, da je bila angleščina dominantni drugi jezik v Evropi še preden je EU sploh obstajala.

  • svitase

    Ne gre za to, da bi se angleščina ukinila ampak, da se ne uporablja tako prekomerno kot zdaj. Kot da celinska Evropa nima svojega jezika oziroma jezikov:
    – ki so nam lokacijsko blizu
    – in s katerimi največ poslujemo…

    Državni zbor je ob vloženi ustavni zahtevi gledal na slovensko kulturo le z vidika lastnikov komercialnih medijev, ki si želijo čim večjega dobička, ne pa predvsem z vidika slovenskega skupnega dobrega, torej ohranjanja in negovanja in spodbujanja slovenske kulture, ki je temelj slovenskega naroda in slovenske države.

    Zakaj se svojega plemenitega poslanstva ne zavedajo?

  • svitase

    Popravljam navedbo iz prejšnjega komentarja: Državni svet ne pa državni zbor.

    Upravičeno lahko postavimo vprašanje Državnemu svetu:

    Na katerem nivoju lestvice slovenskih vrednot, za katere se prizadeva Državni svet, je slovenska kultura, njeno ohranjanje, negovanje in spodbujanje?!

    In če bo njegov odgovor, da visoko, zakaj se to ni odrazilo pri vlaganju ustavne zahteve v korist komercialnih medijev?!

  • svitase

    Državnemu svetu je treba zastaviti tudi vprašanje:

    Kakšen smisel vidi v tem:

    – da si prizadeva za manj slovenskih pesmi in glasbe na komercialnih medijih
    – da ničesar ne stori, da bi bilo vsaj nekaj slovenske glasbe po velikih trgovinah
    – da dopušča, da se po komercialnih medijih uporablja veliko tujk in tujih spakedrank namesto slovenskih besed…

  • svitase

    Iz zahteve za ustavno varstvo izhaja, da Državni svet na več mestih omenja, da slovenska glasba ni kvalitetna in da je zaradi tega torej umestno, da se posluša še več tuje glasbe.

    Prav ta ugotovitev Državnega sveta zahteva sama po sebi angažiranje Državnega sveta, da bo slovenska glasba postala še kvalitetnejša.

    To pa bo postala, če bo država ustvarila ugodne pogoje za glasbeno ustvarjanje in prodajo teh glasbenih stvaritev, ne pa da počne nasprotno!

    Zato od Državnega sveta pričakujemo aktivnosti v tej pozitivni smeri!

  • svitase

    Sicer pa je splošno znano, da tisti, ki ljubi svojo lepo deželo, ne bo omalovaževal njeno kulturo, ki je odsev teh lepot, ampak se bo z njo ponašal.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI