Da sage ne bo prehitro konec

Casnik 8.4.2017 6:55
 

Srečanje predstavnikov držav podpisnic v Palazzo dei Conservatori na Kapitolskem griču

Vsaka saga ima svoj začetek in svoj konec. Vsako življenje se enkrat začne in konča. Vsako živo bitje, ki je na zemlji, od živali, rastlin in človeka ima svoj začetek in svoj konec. Nič drugače ni z gospodarskimi družbami, sistemi, ideologijami in državami. Vse, kar se nekoč začne, se slejkoprej konča. Takšna je narava stvarstva.

Nič drugače se ne bo zgodilo niti s sedanjo Evropsko unijo. Nekega dne bo prav gotovo nastopil njen konec. Ali bo to letos ali drugo leto ali pa morda čez 50 ali 100 let, ne ve seveda nihče. Trenutno je znano samo to, da je na veliki preizkušnji in na pragu določenih sprememb. Nekateri (tisti bolj pesimistični) pa že zdaj napovedujejo, da je na kocki sam obstoj te gospodarsko-politične tvorbe. Nekaj dni nazaj smo praznovali 60 let od podpisa Rimske pogodbe, ki je pomenila začetek Evropske unije (takrat imenovane Evropska gospodarska skupnost). Prav gotovo se je mogoče strinjati s tistimi, ki opozarjajo, da so neizbežni koreniti premiki v samem vrhu Unije, saj status quo počasi in vztrajno -ob servisiranju glavnih medijev – vendarle pošteno najeda živce povprečnemu državljanu v posameznih državah povezave.

Slaba rimska napoved?

Da je zmeda še popolnejša, so poskrbeli kar voditelji sedemindvajsetih držav članic sami, saj so podpisali dokument, v katerem je možno najti formulacijo »Delovali bomo skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti.« Kaj naj bi to pomenilo, niso natančno povedali. Večina se strinja, da naj bi se s tem začel udejanjati t. i. Junckerjev scenarij za Evropo različnih hitrosti. Iz videnega lahko sklepamo, da evropski voditelji še zmeraj ne vedo, kateri so glavni problemi, ki se jih je treba lotiti.  Po mojem mnenju je glavni problem trenutno – poleg nizke rodnosti, ki je seveda za dolgoročni obstoj najpomembnejši – liberalizem. Najbolj slikovito in enostavno je to v 12. številki letošnje Demokracije povedal dr. Janko Kos, in sicer je zapisal: »Zagata političnega liberalizma nastane, ko je nasprotje med svobodo vladajočih elit in neenakostjo vladanih preveliko in ko s ‘populizmi’ grozi sesutje elitarne demokracije.« Liberalizem je tako prešel na svoje skrajne meje. V dobi informacijske tehnologije, kjer se novice širijo kot po tekočem traku in praktično ne more nič ostati skrito, saj se vse da izbrskati, ljudje občutijo in dojemajo veliko intenzivneje, kot so to počeli pred, recimo, petdesetimi leti.  Če povem bolj po domače, jeza in srd, ki ju ljudje občutijo v sebi ob razkritju raznoraznih afer v visoki politiki, se kopiči in kopiči. Zato tudi ni čudno, da sta bes in jeza med navadnimi državljani enormna in gresta včasih v ekstreme.

Kako naprej?

A kako naprej? Rešitev je lahko sila enostavna. Politiki se morajo začeti zavedati, da so vsak dan pod drobnogledom ljudstva, se posuti s pepelom in priznati napake. V primeru hujših kršitev pa seveda odstopiti. Nehati morajo biti servis bogatih korporacij in postati servis ljudstva, kar naj bi v demokraciji tudi bili.  Končno morajo najti rešitev za migrantsko krizo ter si priznati, da t. i. »multikulti« politika ne rodi sadov. Na koncu naj nehajo biti, kot bi se izrazil Kristus, »farizeji« ter ljudem govoriti, kaj naj delajo, sami pa se še s prstom ne bi dotaknili tistega, kar drugim nalagajo. Seveda je možnosti še veliko več, a to so le nekateri predlogi, katerih uresničitev bi bila hitro vidna. V nasprotnem primeru bo jeza množic prevelika in kaj hitro se lahko zgodi prehiter konec tudi zgodbe o Evropski uniji.

Nejc Črešnik

 
Značke:

19 komentarjev

  • Berem: “Nehati morajo biti servis bogatih korporacij in postati servis ljudstva, …”

    Lepa želja, lepa želja. Vendar so korporacije že zmagale v bitki z državo. Ljudstvo si lahko pridobi država in demokracijo nazaj le, če bo Bogu dalo mesto, ki mu pripada.

    • helena

      Se zelo strinjam z mnenjem g. AlFe.

      Prav tako z mnenjem avtorja “svitase”, da je kontrola na meji slabo organizirana. Kje pa so zdaj vsi tisti cariniki, ki so jih prezaposlili na FURS in kaj tam delajo? Zdaj bi jih po mojem laičnem mnenju lahko ponucali na meji, dokumenta upam da znajo preverjati, ali pač ne?

      • To zna tudi večina brezposelnih po eno urnem uvajanju. Torej je problem nekje drugje … skratka! Želijo se zastoji?!

  • svitase

    Skrajni liberalizem z multikultijem nam je ukradel v Evropi največjo vrednoto, to je mir.

    Ta izgubljena vrednota, je stvari postavila na glavo.

    Zato je edina rešitev za Evropo, da se povrne k zdravi pameti in svoji pozitivni vrednotni tradiciji, ki je Evropi omogočila, da je bila zgled svetu.

    Evropa naj ostane evropska!

  • svitase

    Sedanje stanje na naši državni meji je očitno odsev namerne neorganiziranosti, ki bi naj odpravila nadzor na meji.
    Vsem je jasno, da kontrola mora biti. Potrebno je le organizirati, da bo kontrola tako učinkovita, da ne bo zastojev na mejah:

    Logično z več kontrolorji, ki so vešči svojega dela. Zakaj pa je bilo ogromno policistov in drugih, ko so se valile kolone in vlaki migrantov, ki so bili brez težav zaradi tega prerazporejeni na avtobuse?

    Vse se da, če se hoče in če se zna.

    Nadzor na vseh področjih, da se ohranja mir, red in poštenje in civilizacijska vrednotnost, je pogoj razvojnega napredka Evrope, sicer je ne bo več.

    • Igor MB

      Gospod Fank je bil izjemno učinkovit, ko je bilo treba v vatico zavijati ministra (da se od pihanja v alkotest ne prehladi). Podobno pri dušenju sindikata policistov in njihovem prerivanju za višje plače.
      A popolnoma nesposoben pri organiziranju dejanskega dela policije. Če kdo slučajno ni opazil. Ekstremno dolge kolone niso bile le za vstop na Hrvaško (po krivdi njihove nesposobne policije) pač pa ponekod tudi ob vstopu v Slovenijo…

  • Kriza EU je predvsem kriza njenega vodenja. Osebnosti, ki sedaj vodijo EU, temu preprosto niso kos.

    Dokler na čelo EU-ja ne pridejo osebnosti, ki bodo zmožne vzajemnega povezovanja evropskih narodov s pozitivnim programom, krize ne bo konec.

    EU po mojem mnenju sicer ima prihodnost in je ne bo tako hitro konec.

    • Gospod Tine,
      z vsem spoštovanje do vas, resničnem spoštovanju … ampak ste otročje naivni, ko vodilnim politikom pripisujete vrednoto javno dobro in potem pomanjkanje sposobnosti doseči javno dobro.

      Manj naivni boste izpadli, če si boste priznali, da so politiki, ki skrbijo za javno dobro, le izjemo, ki potrjujejo neko drugo pravilo.

      • OPPPAAA!!! Pravilno je:
        … le izjema, ki potrjujejo neko drugo pravilo.

      • V življenju stvari nihajo. Malo gredo navzdol in malo navzgor. Sedaj smo bolj nizko, zato pričakujem, da pride na vrsto pot navzgor.

  • Franc Skala

    To se bere kot promocija politične dimenzije socializma, torej “pravične države” z uravnovilko.

    Ta scenarij več hitrosti je očitno edini realen, ker veliko državam, predvsem na vzhodu Evrope, pač ni jasno, da je pomen in učinkovitost EU odvisna od njene enotnosti, ki se pa lahko doseže le na podlagi federativnega sistema oz. njenega približka. Tako da meni se zdi edino smiselno, da se države, ki jim je to jasno, pač tesneje povezujejo, ostale naj pa ostanejo zunaj in od te EU pač dobivajo manj, dokler jim ne bo jasno, da se jim pač to ne splača.

    Glede na trenutno situacijo, bi lahko začeli kar z reformo schengenske politike in preprosto formirali sistem skupnega nadzora, v katerega bi pač bile vključene vse države, ki si to želijo, druge bi pa potem ostale zunaj in bi dejansko spet imeli zaprte meje. Schengen je dejansko do sedaj funkcioniral na zaupanju članic, da bojo stvari na mejah same ustrezno urejale, kar se pač ni izšlo.

    Migrantsko krizo ni povzročila EU, ampak ravno obratno, posamezne države članice, ki so se odločile, da bojo namesto skupne politike EU, izvajale svojo lastno politiko v smislu, me ne briga, kaj se dogaja izven moje države in je nastal kaos. Na tak način EU kot skupnost itak ne more funkcionirat in nikoli ne bo.

    Edino, kar ima v tem članku kakšen smisel pa je res opozarjanje na premalo optimizirano birokracijo EU. Te je zagotovo preveč.

  • svitase

    Evropa ne more in ne sme biti skupnost neodgovornih ljudi, ki bodo pogubili evropske vrednote, ki so bile zgled preostalemu svetu.

    Migrantsko krizo so povzročili tisti, ki so povabili migrante in tisti, ki jih niso na meji odslovili, ne pa tisti, ki so se takšnim kršitvam in neumnostim upirali in se še upirajo.

    • Mislim, da so migrantsko krizo povzročili v prvi vrsti tisti, ki netijo vojne in ustvarjajo razmere, ki migrante poženejo na pot.

      Ustavljanje na meji je zgolj poizkus obvladovanja posledic.

      Težava se učinkovito rešuje le pri vzroku. Bomo videli, če bo v tem smislu Trump kaj uspešnejši od drugih. Na sedanje evropske voditelje ne gre računati.

  • Zdravko

    A EU je pa že kar saga. Tako ciničnega članka pa nisem pričakoval.
    Je pa zelo žalostno kakšne farizejske komentarje je pritegnil. Tako bi se farizeji obnašali do beguncev.

  • Najlažje je za vse krivit in “jezo znašat” nad Bruselj in EU. Kako komot posel v Sloveniji za katerokoli vlado, posebej levo, kakršni tako ali tako služi 90% medijev.

    Kaj češ lepšega položaja neke notranje ministrice kot je ta, da so ljudje na lepem odrezani od sosednje države, če jim ni za čakat na meji 5 ur in se nihče od državljanov ne spomni, da bi njo poklical na odgovornost!

  • Franc Mihič

    »Najti moramo način, kako vključiti državljane, jih spodbuditi, da bodo aktivni in vpleteni v politični proces in poskrbeti, da bodo svoje vlade držali za besedo.

    To je bistvo demokracije in to je tisto, kar bo preprečilo nastanek tiste vrste nevarnih nacionalizmov, ki so prispevali izbruhu obeh svetovnih vojn v prejšnjem stoletju.

    Demokracija je neprijetna in zahteva veliko od državljanov, a prepoznati moramo, kako odločilna je, še posebno v državah, kjer ne obstaja dolgo.«

    »Demokracija je slab sistem, pa vendar najboljši, ki ga poznamo«, je rekel že Winston Churchill.

    Ameriški veleposlanik v Sloveniji Brent Hartley
    Delo, 2017-04-07

  • Franc Mihič

    Misija Evrope!
    “Evropa mora postati močnejša, enotnejša in tudi odločnejša v svoji skupni zunanji, gospodarski in obrambni politiki. Ker ni nič več bistveno to, da je Donalda Trumpa svobodno izvolila nekakšna nova Amerika, Xi Jinpinga pa na čelo države postavila obskurna elita komunistične partije, postaja Evropska unija pomembnejša kot kdajkoli prej. Kot ideja in kot ideal.”

    Delo, 2017-04-07: Zorana Baković; kolumna »Na čaju pri Ivanki«,
    http://www.delo.si/mnenja/komentarji/na-caju-pri-ivanki.html

  • Franc Mihič

    »Ljudstvo ima vedno prav , a le v mejah ustave«, je pred časom zapisala docentka dr. Barbara Rajgelj. Novi ustavni sodnik, akademik dr. Marijan Pavčnik, pa je to ob prisegi dodatno poudaril. Navedel je misel nemškega pravnega strokovnjaka Gustava Radbrucha, da “ne smemo reči, da vse, kar koristi ljudstvu, je pravo. Samo to, kar je pravo, namreč koristi ljudstvu”.
    Mnogokrat pa žal slišimo izjave v stilu: »Delu čast in oblast, ljudstvo ima vedno in prav, zato ima oblast.« Tako mnogi zavajajo ljudstvo in se izogibajo odgovornosti. Zato pri nas skoraj ne poznano odgovornosti in država prava ne deluje in nima zaupanja med ljudstvom. Ve se, kdo je imel in ima tudi sedaj oblast. To je bilo vodstvo Partije, sedaj pa so to vodstva Partij, ki jim ljudstvo podeli oblast, saj ima ljudstvo oblast le v mejah ustave.
    “Sposoben, vztrajen, trdoživ in marljiv slovenski narod bo moral počasi postaviti pod vprašaj ves svoj politični razred in način delovanja svoje države,” pa pravi Marko Golob, bivši član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN). Slovenski narod je predvsem trpežen. Sposobnost pa bo moral še pokazati in si priboriti nov politični razred. Ta politični razred so sedaj partije, ki bolj delijo kot ustvarjajo bogastvo naroda, kar gotovo ni prav.
    “Vse kar koristi ljudstvu, torej ni prav(o), temveč samo kar je prav(o), koristi ljudstvu.« Ljudstvo ima srečo, če to resnično velja. Bistvo odgovornega vodenja je odločanje, kaj je prav za ljudstvo. Vedno in povsod je zato zelo pomemben volilni sistem, način kako ljudstvo komu zaupa in podeli oblast. Žal to sedaj ni v skladu z ustavo, saj volivec nima pravice do izbire, komu osebno podeli zakonodajno oblast.
    Še bolj pomembno pa je, kako se v državi podeljujeta in nadzorujeta »tožilska« in sodna oblast.
    Pomembno je potem, da se spoštuje odločbe ustavnega sodišča, ki skrbi, da je za ljudstvo koristno samo tisto, kar je prav(o).
    Ljudstvo namreč nima vedno prav!

  • Franc Mihič

    Ne volim stranke, ki ne postavijo jasnega cilja, to je sprememba volilnega sistema.

    Vse stranke pa ne obsodijo goljufanja zaposlenih in ne dobijo mojega glasu.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI