Velikih pet XX. stoletja: Krek, Maister, Završnik, Pahor, Pučnik

Branko Cestnik 7.4.2017 9:3215 komentarjev
 

Borisu Pahorju so postavili dvometrski spomenik. Stoji ob Kocbekovem v parku Tivoli. V redu. Oziroma, ni v redu. Spomeniki takim ljudem bi morali stati bolj proti središču glavnega mesta. Vsak narod ima velikane, ki bodo velikani ostali. Tržačan Pahor je med njimi.

Ob novici o Pahorjevem spomeniku, se je samo po sebi zgodilo, da sem začel premlevati o največjih pet XX. stoletja. Kdo so Slovenci, Slovenke, ki bi jih lahko uvrstili v največjih pet? Kakšne kriterije uporabiti za tako selekcijo? Četudi gre za moj osebni izbor, naj bodo kriteriji jasni in kolikor se da objektivni.

Prvi kriterij je praktični. Pravi mi, naj bodo velikani časovno razpotegnjeni čez vso stoletje. Recimo, kdo je bil največji približno l. 1910 in kdo približno l. 1990? Kdo na sredini stoletja? K temu kriteriju spada tudi to, da naj bodo nekateri izmed petih vezani na tri prelomne in dramatične dogodke prejšnjega stoletja: prva svetovna vojna in razpad Avstro-Ogrske, druga svetovna vojna in revolucija, demokratizacija z osamosvojitvijo.

Drugi kriterij je že težji. Kaj naj bo osnovna družbena vloga velikana? Odločil sem se za ljudi, ki jim lahko rečemo moralni vodniki naroda; za ljudi, ki so poleg izpolnitve svojega osnovnega poslanstva (dober vojak, dober pisatelj, dober duhovnik, dober politik,…) celemu narodu dali smernice za naprej; za ljudi, ki so človekoljubi, resnicoljubi, simbol dobrega; za ljudi, katerih delo morda ni obsežno, je pa silno povedno, skoraj arhetipsko (arhetip očeta, viteza, samožrtvovanja, svobodnjaka,…).

Pri tem ostajam zmeden in nedorečen glede vloge umetnikov. A umetniške veličine, denimo Jože Plečnik, niso „narodni voditelji“ skozi lepoto, v katero so „oblekli“ svoje ljudstvo? Naslednja zmeda se tiče „ženskih kvot“. Med pet nisem zmogel spraviti nobene Evine hčere. Bil pa sem blizu. Ali iz demonske drame iz sredine prejšnjega stoletja ne izstopa čisti lik Angele Vode?

Naslednje vprašanje je, kako se ozirati na trenutno obravnavo velikanov (ki bodo za nekoga takoj „tako imenovani“ velikani). Tako popularnost osebe kot „uradno“ mnenje o neki osebi (se pravi, mnenje, ki ga o njej zapišemo v šolske učbenike) seveda imata težo. A že Rimljani so vedeli: „Veritas filia temporis – resnica je hči časa.“ Pogosto je bilo prave velikane treba iskati izven „uradne“ resnice in medijskih konstrukcij, pogosto se je bilo potrebno spustiti v območje zamolčanega ali celo prepovedanega spomina. Posebej veliki so včasih tisti, ki jih je zadela damnantio memoriae* kakšnega od režimov, pa so se potem nad zapovedano pozabo vseeno dvignili in še močneje zasvetili.

Najtežje se je bilo odločiti za nekoga iz časa druge svetovne vojne in po njej. Veliko preizkušancev, veliko junakov, veliko mučencev, veliko vzornikov za prihodnja stoletja nam je dalo to obdobje. Povrh vsega, kako najti nekoga, ki nas ne bo delil? Nekoga, ki je za vsakogar, tudi za najbolj žarečega partizana in najbolj žarečega domobranca, čist ko solza. Smo pred misijo nemogoče?

To in še kaj sem upošteval ter prišel do naslednjih pet imen:
– Janez Evangelist Krek (1865-1917)
– Rudolf Maister (1874-1934)
– Izidor Završnik (1917-1943)
– Boris Pahor (1913- )
– Jože Pučnik (1932-2003)

Obrazložitev:

Janez Evangelist Krek
Ker je oče največjega socialnega gibanja na slovenskih tleh; ker je interpretiral evangelij za tretje tisočletje; ker je razumel mistiko skrito v 25. poglavju Matejevega evangelija; ker se pri njem, očetu preprostih in ubogih, lahko navdihuje tako levi kot desni politični pol.

Rudolf Maister
Ker je bil pesnik, ko je bil vojak, in vojak, ko je bil pesnik; ker je vojaško operacijo osvoboditve Maribora in drugih krajev ob severni meji izpeljal sila uspešno, z dolgotrajnimi učinki, ki smo jih deležni še danes; ker pri tem spočetka ni bilo žrtev ne na naši ne na tuji strani, kar izkazuje njegovo viteško etiko; ker je spomin nanj preživel trikratno damnatio memoriae: jugo-monarhično, nacistično in komunistično.

Izidor Završnik
Izidor Završnik, iz Gomilskega doma mlad duhovnik, ki bi mogel tudi odličen šahist in ilustrator postati, je najbolj plemenit povzetek tragične sredine stoletja, njen nadčasni vrhunec. V mariborskih zaporih je prostovoljno zamenjal mlajšega sojetnika Franca Žvana, ki ga je nacistična roka odkazala za ustrelitev. Izidor je šest let mlajšemu Francu dejal le: „Fant, ti si še mlad. Še vso bodočnost imaš pred seboj.“ Kmalu zatem je bil Izidor ustreljen. Zgodilo se je na pepelnico l. 1943 (10. marec). Franc Žvan si je po vojni ustvaril družino in živel v Ljubljani, kjer je umrl l. 1997.
V osrčju druge svetovne vojne in bratomornega spopada sveti Završnikova daritev za bližnjega. Je alter Christus**, ki objema vse. To, da njegovo zgodbo vsi skupaj odkrivamo šele zdaj, je lahko dodaten znak, da je on tisti biser, ki smo ga dolgo čakali.

Boris Pahor
Ker je rekel trikrat ne: ne fašizmu, ne nacizmu, ne komunizmu; ker je pokazal, kakšna naj bo pot svobode in humanizma; ker je preživel nacistično internacijo; ker sosednje Italijane uvaja v očiščenje njihovega narodnega spomina; ker je simbol slovenske žilavosti, ko – kot oni prepihani in usločeni bor na kakšnem od kraških robov – vztraja v svoje 104. leto.

Jože Pučnik
Ker mu je bila dana odgovornost, da bo gibalo ter v kritičnih trenutkih odločevalec na poti slovenskega osamosvajanja, on pa se te odgovornosti ni ustrašil; ker je bil do konca pravičen; ker ni pustil, da bi ga gnala zamera; ker je pred TV-kamerami po pravici povedal, da je ateist, kar ga je morda stalo izvolitve na položaj predsednika republike.

Opombi:
* Db. „prekletstvo spomina“; lahko ukrep oblasti, lahko tudi nadzorovano družbeno ozračje, ko se nekoga ne smemo spominjati.
** Drugi Kristus; izraz se uporablja v teologiji duhovništva (duhovnik ponavzoča Kristusa), pa tudi kot označba za mučenca ali za mistika s stigmami (npr. Frančišek Asiški).

Pripis: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger.

 
Značke:

15 komentarjev

  • Frančišek

    Alo-Alo!

    Pa vendarle se vrti!

    Tokrat moj priklon g.Cestniku za izbor, zame, svetnika kristalnega reda, g.Izidorja Završnika.

    Zelo pomembno

    Ni važno ali jih je pet ali dvanajst, Magdalena Gornik
    je na tem seznamu.
    Zakriti smaragd slovenskega naroda.

    Nekaj čudno čudaškega in težkega je(bilo) v slovenski RKC.
    So neverjetnosti, ki so in še vlečejo naš narod nazaj in žlajfajo in zastajajo, hropejo in stokcajo, da se Bog usmili.Zakaj?

  • Franc Skala

    Jaz v tem izboru pogrešam znanstvenike, inženirje, izumitelje, torej ljudi, ki so reševali konkretne probleme. Npr. kakšen Herman Potočnik, ki je tudi v svetovnem merilu pomembna oseba, ali pa Jože Plečnik.

  • Edini pravi velikan-ki pa niti ne bi maral spomenika-je mali Slovenski človek:moški ali žanska,kmet ali delavec,ki se ni onesnažil in onečastil z nobenim od terorizmov na naših tleh,pri tem pa v zaupanju Bogu in v potu svojega obraza spravil k kruhu kopico enako trdnih potomcev.Ker taki niso ravno glasni,bo ostal nevidni neznani junak,a njegov trud bo slej ko prej obrodil sadove.

  • Dober, zanimiv izbor petih.

    Tudi sam sem najprej na imena pomislil, kar je potem tudi zapisano v avtorjevem tekstu: kaj pa umetniki? ( Sicer, končno, Maister je tudi umetnik, Pahor sploh.) Kaj pa Ivan Cankar? On je mogoče bolj človek fin de siecla kot 20. stoletja. Kette, Murn, Župančič? Kosovel, Balantič? Jančar?

    Pa slikarji, naši impresionisti? Ampak kdo med štirimi? Zame verjento Ivan Grohar. Za koga umetniki druge polovice 20. stoletja, recimo Zoran Mušič. Vsekakor Jože Plečnik.

    Izidor Završnik je zraven mogoče malo presenetljivo. Ampak eno njegovo dejanje je tako močno, da Cestniku tega izbora ni primerno oporekati.

    Če bi izbrali zraven žensko, verjetno zame tudi Angela Vode. Najbolj priljubljena pa najbrž Ivana Kobilica. Najbrž bi kar nekaj ljudi izbralo dva druga Ivana: Tavčarja ali Hribarja.

    Krek, Maister, Pahor, Pučnik stojijo močno. Po politično moči bi jih presegali štirje K- Korošec, Kardelj, Kidrič, Kučan. O zadnjih treh najbrž ni potrebna razprava, da ne sodijo v tako izbor.

    Pahorjevega soseda, kar se spomenikov tiče, Edvarda Kocbeka, bi nekateri šteli med 5 največjih; o tem ne dvomim. Ampak on je nedvomno kontroverzen. Mimogrede, meni lokacija kipa ob robu zelenega Tivolija ( tam gre mimo peš ali s kolesom veliko ljudi), ni slaba. Edino, kar me malo moti, je hrup z bližnje Tivolske ceste.

    Največji slovenski par XX stoletja in sploh vseh časov sta pa po mojem Pia in Pino Mlakar, baletna umetnika. Anton in Hilda Dermota ( tenorist in pianistka) pa nista daleč.

    • Zdravko

      Sem se že ustrašil teh treh KKK. huh.
      Mene moti le to, da Pahorju postavljamo spomenik še za življenja. Grdo mi je to, morbidno.

      • Meni je tudi nenavadno.

        Sicer bi bili še drugi kandidati za velikih pet. Ne pozabimo na zamejstvo. Velika duhovnika in Slovenca Jakob Ukmar in Ivan Trinko. Ubiti par Stanko Vuk in Danica Tomažič. Mučenik Lojze Bratuž. Alojz Rebula.

        Tudi katerega od škofov bi lahko šteli med velike Slovence XX stol. Bonaventuro Jegliča. Missio. Anton Mahnič bi bil kontroverzen, ampak na Krku je bil izjemno cenjen. Nekateri bi rekli Anton Vovk, drugi Alojzij Šuštar. Morda kakšen redovnik. Recimo p.Simon Ašič.

      • Logotip firme na spomeniku ( torbi ki jo drži Pahor) je sicer en velik fuj. Moteče mi je tudi nesorazmerje med kipoma; že velikostno – Kocbek sedeč v naravni velikosti, Pahor nedaleč v nadnaravni. Tudi stilsko novi kip odstopa od zelo realističnega prejšnjega. Vsak posebej sta boljša, skupaj pa mi nekako ne harmonizirata.

        • Zdravko

          Logotip Mladinske knjige?! Res, gnusoba. To je potem komericalna zadeva?!
          Samemu Pahorju se je zdelo čudno, saj sem še živ, je menda povedal.
          A zdaj bodo pa kar podjetja postavljala kulturne spomenike?! Pa kakor komu in kje. In celo samega Mirsada Begića so najeli.
          Kako se nam trga tu v Sloveniji. Kaj bomo še doživeli.

          • tolmun1 tolmun1

            Mogoče je doniral tov. Petan ?

            Good riddance* Bojan Petan in ne vračaj se več!/članek v Portalu
            plus/!

            Andrej Briški

  • svitase

    Dobra utemeljitev izbora.

    Tudi Pahorjev spomenik, čeprav še živi, ima svoje pomenljivo sporočilo in poduk vsem, saj daje vedeti, kakšne zasluge Slovenija kot država in skupnost danes ceni.

  • svitase

    Ne morem verjeti, zakaj levica, vključno z borci molčijo o Završniku.

    Očitno ne pridejo k sebi, da je lahko imel Završnik toliko korajže in dobrote.

  • tolmun1 tolmun1

    Gospod Cestnik , ne vem po kakšenem kriteriju ste prišli do tako ozkega in površnega
    izbora , našteti izbranci so sicer pravšnji , vendar medneje zagotovo ne sodi tovarišica
    Angela Vode , ki jo tudi omenjate kot možno kandidatko . Velikih Slovenk in Slovencev
    dvajsetega stoletja je mnogo več , med njimi so tudi evine hčerke in ni jih malo , ki si
    prav tako zaslužijo naziv velika slovenka , omenil bi le eno med njimi , prodorno odvetnico dr. Ljubo Prenner , ki je briljirala v svojem poklicu ! Klub temu , da ste duhovnik ste pozabili na dr. Franceta Steleta katerega ustvarjalni opus je veličasten in
    nepogrešljiv , prav tako kot je veliki arhitekt Plečnik in njegov stanovski kolega Fabiani
    in Vurnik , med novejšimi tudi Edo Ravnikar itd itd , Ipavci , Matija Tomc velik skladadatelj , dr . Anton Bajec slavist , veliki kirurg dr . Edo Šlajmer , slikar in duhovnik
    Stane Kregar , skratka ogromno velikih Slovencev je bilo in so kljub majhnosti
    Slovenije , tako da je naštetih velikih pet zelo reven izbor velikanov ! Za konec
    naj omenim še velikega pesnika in mučenika Franca Balantiča , med svojimi slavnimi in velikimi predhodniki eden največjih , kaj menite g.duhovnik in filozof itd. o gospodu Rebuli , ki sodi v slovensko literarno ustvarjalnost tako kot g.Boris Pahor in med ženskami , Luiza Pesjak in Lili Novy , govoriti in pisati o velikih petih slovencih v dvajsetem stoletju je nesmiselno in neproduktivno , ker jih je bilo in jih je MNOGO VEČ , ki so OMEMBE VREDNI !

    Andrej Briški , predvsem človek !

  • slovencsm

    Komentar g. Cestnika je tudi v meni vzbudil pozitivna in domoljubna čustva. Tega manjka.
    Glede izbora je vedno tako, da bomo težko zadostili vsem mnenjem. A vendarle bi bilo vredno razmisliti, da v Sloveniji postavimo park velikih Slovencev, kjer bi jim postavili doprsne kipe in pod njimi zapisali, kaj velikega so v življenju naredili za naš narod kot tudi širše. To bi bila tudi odlična učna ura za naše otroke in istočasno bi se kot Slovenci začeli pogovarjati o pomembnih stvareh. Izločiti bi morali le drugo svetovno vojno in obdobje po njej ker bi drugače takoj prišlo do ideološkega boja. To obdobje naj ocenijo naši zanamci in postavijo spomenike ljudem, ki si to zaslužijo.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI