Kavarna Hayek: 7 mitov o alt-right*

Casnik 7.4.2017 23:08
 

Brexit je pomenil šok, zmaga Donalda Trumpa streznitev; ne samo za levico, ampak predvsem za desnico. Na desnici se je namreč dokončno uveljavilo gibanje s konservativnim nagonom in nabojem, ki je do temeljev zamajalo etablirane politične stranke različnih svetovnih nazorov, ki so v boju za ohranitev privilegijev in svojih elit izgubljale identiteto, se vse bolj pomikale proti sredini in v nekaterih državah celo vladale skupaj. Gibanje, sprva poimenovano »alternativna realnost«, je danes prepoznavno kot alt-right ali alternativna desnica.

Preden razbijemo mite, ki jih o alt-right širijo tako levičarji kot desničarji, ki jih na ravni Evropske unije (EU) prepoznamo v mainstream političnih skupinah S&D (evropski socialdemokrati) in EPP (Evropska ljudska stranka), samo kratek skok v bližnjo preteklost.

Po letih debelih krav je leta 2007 počil nepremičninski balon in prišlo je do globalne finančne krize. Levica je menila, da je krizo povzročil premalo regulirani finančni sektor, desnica obratno. Vlade so se lotile reševanja finančnih institucij, toda način reševanja je razočaral predvsem volivce desnice: namesto, da bi krizo pozdravil trg, je država banke rajši reševala z njihovim denarjem, hkrati pa pustila propasti številna mala in srednja družinska podjetja. Če so borzniki, delničarji in lastniki ob veliki gospodarski krizi (1929-1932) delali samomore, da bi se izognili sramoti, se je ob zadnji krizi izkazalo, da je ekonomskim (in političnim) elitam malo mar za čast. Takratna alternativna realnost je razkrivala, da so prevladujoči mediji navadnim državljanom ustvarjali popolnoma drugačno sliko, kot je v resnici bila. Še posebej desnica, ki je svoje volivce dolga desetletja učila, da je temelj družbe svoboden posameznik, ki sam nosi odgovornost za svoja dejanja. Kar naenkrat so ljudje spoznali, da ta desnica govori eno, dela drugo. Pojavila se je alternativa.

Nekaj podobnega se je dogajalo na levici. Del nje je menil, da je klasična levica izdala socialistično izročilo in se pomaknila preveč proti sredini. Tako so iz levice izšle ali pa so se okrepile stranke kot Die Linke (Nemčija), Podemos (Španija), Siriza (Grčija) ali Združena levica (Slovenija). In medtem ko je nova levica svoje zahteve postavila in se identificirala skozi gibanje Okupirajmo Wall Street (Occupy Wall Street), alt-right ni odšel na ulice, ampak je ostal na internetu; kot tista »tiha večina«, ki lahko odloči volitve. Počasi se je razširil po stari celini, kjer so nastale nekatere nove stranke (na primer AfD v Nemčiji in Nova desnica na Danskem) ali pa so v gibanju stare politične stranke našle nov zagon (na primer Nacionalna fronta v Franciji in UKIP v Veliki Britaniji). In ker je začel ogrožati prevladujoče politične skupine, so o alt-right s pomočjo prevladujočih medijev (MSM ali Mainstream Media) začeli širiti laži in ustvarjati mite.

Mit št. 1: Alt-right je skrajna desnica

Ne drži. Nasprotovanje multikulturalizmu, LGBT agendi, feminizmu, islamizaciji in političnemu globalizmu ni skrajnost. Prav tako ni skrajnost zavzemanje za svobodo govora, osebno svobodo, večji vpliv ljudi na odločitve politike in skrb za ohranitev identitete naroda. Alt-right je na nek način razsvetljenstvo v primerjavi z novodobno konceptualno prostodušnostjo klasične konservativne desnice in deloma reakcija na vročični in zombi aktivizem levice. S skrajnimi skupinami obeh političnih polov, kot sta denimo »antifa« na levici ali tako imenovani obritoglavci na desnici, kamor želijo etablirane stranke poriniti alt-right, se alternativna desnica ne identificira.

Mit št. 2: Alt-right gibanje je socialistično

Ne drži. Gibanje ni nastalo zaradi levice, ampak zato, ker je desnica izdala vrednote konservativizma in se v pogledih na ekonomijo zbližala s socialdcemokracijo. Očitek, da je alt-right socialistično gibanje, prihaja predvsem s strani desnice, nanaša pa se na gospodarske programe nekaterih politikov, ki so označeni za alternativno desnico. A izkaže se, da gre za pavšalne ocene kritikov, ki se ne poglobijo v programe strank. Če bi se, bi spoznali, da imajo od države do države zelo različne programe: od povsem liberalnega (danska Nye Borgerlige) prek tako imenovanega »inteligentnega protekcionizma« (francoska Nacionalna fronta) do antikorporacijskega (nemška AfD). V skoraj vseh gospodarskih programih je še zapisano, da bodo zmanjšali davke, prevetrili socialne transferje (zato, ker jih izkoriščajo migranti), razen tistih, ki so namenjeni družinam. Zanimivo je, da socializem očita alternativnim desničarjem prav tista desnica, katere poslanci v parlamentu dvignejo roko za minimalno plačo, eno najbolj trdih socialističnih ekonomskih kategorij, in ki sama deli subvencije, posega na trg z intervencionističnimi ukrepi. To, da alt-right poudarja skrb za svoje sonarodnjake, je težko poimenovati socializem.

Mit št. 3: Alt-right združuje naciste in rasiste

Ne drži. Za alt-right so vsi ljudje pred zakonom enaki, ne priznavajo pa, da so ljudje enaki nasploh: ločijo se po rasah, spolu, sposobnostih, inteligenci. In to glasno povedo. Prepričani so (in obstajajo dokazi), da je zahodna civilizacija najbolj uspešna v zgodovini tudi zato, ker jo je ustvaril bel človek, ki je danes izpostavljen genocidu. Mit izhaja iz nasprotovanja multikulturalizmu, najpomembnejši levičarski globalistični agendi. Pri tem je treba razlikovati multikulturnost in multikulturalizem. S prvim alt-right nima težav, prakticira rasni realizem. Nihče namreč ne nasprotuje kitajskim restavracijam ali črnskim igralcem v NBA. So pa odločno proti multikulturalizmu, ki si ne želi samo mirnega sobivanja, ampak ima konkretne politične, kulturne in ideološke zahteve. Multikulturalizem zanika, da bi neka država (ali celina) temeljila na skupnih vrednotah, ki so dominantne, ampak da imajo različne kulture različne vrednote, ki so med seboj enakovredne. Tega alt-right ne sprejema, zato je gibanje označeno za nacistično in rasistično, od tod pa tudi opazke o ksenofobiji, islamofobiji in belem nacionalizmu, čeprav je rasizem kot pojem izmišljen. Namenjen je pranju možganov (s kulturnim marksizmom in trockizmom) izgubljenih bruck, češ da je vredno vreščati na kolege in se ne zavedati, da si v vzporednem svetu. Tovrstno pojmovanje je spodbujeno s prevladujočo globalno kulturo in se ponuja kot politično korektno čustvo do belcev in Evropejcev, zato je v ZDA v tej zvezi slišati oznako »white genocide« (beli genocid). Desničarji in konservativci so se pod vplivom univerzalističnega krščanstva delali, da ras in nasprotovanj med njimi ni, če pa že so, se morajo le belci delati, da te ne obstajajo in se ponuditi za žrtveno jagnje na oltar človeštva.

Mit št. 4: Alt-right v resnici podpira elitizem

Ne drži. Ravno nasprotno. Alt-right se je na desnici pojavil ravno kot upor proti elitam v lastnih vrstah, ki so za dosego svojih osebnih ciljev izdale prastare vrednote. MSM so javnosti kot elito predstavljale brezhrbtenične prilizovalce mednarodnim banksterjem in maloumnim mafijcem. Tipični predstavnik je predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, član Evropske ljudske stranke. Današnje elite zase zahtevajo posebne privilegije in pravice, zato alt-right nasprotuje tudi elitam, ki se skrivajo za posebnimi pravicami za homoseksualce (skupnost LGBT), rasne manjšine (Črni panterji, »Črna življenja štejejo«) ali ženske (razna feministična gibanja).

Mit št. 5: Alt-right ima marxsistično podlago

Ne drži. Mit (zaradi neznanja in v strahu pred vse večjim vplivom alt-right) širi desnica, kot dokaz navaja, da nagovarja delavce. Nič ne bi moglo biti bolj daleč od resnice. Največji sovražnik alt-right so ravno marksizem, socializem, komunizem in vse, kar iz tega izhaja. Se pravi: svoboden posameznik pred kolektivom, svoboda govora, individualna odgovornost za svoja dejanja. Če omenjene ideologije učijo, da država najbolje ve, kaj je dobro za državljana, je za alt-right svoboda najpomembnejša kategorija. Zato so glasni kritiki EU, ki si jemlje pristojnost, da v imenu lastnih političnih interesov, podnebnih sprememb, obsedenosti z varčevanjem z energijo in lobistov korporacij državljanom predpisuje, kako močni so lahko kuhalniki ali pralni stroji, kakšne so lahko žarnice, koliko so lahko največ zakrivljene kumare in podobne neumnosti. Biti alt-right ne pomeni nič drugega kot to, da uporabljaš zdravo pamet z dobro mero patriotizma.

Mit št. 6: Alt-right uničuje Evropo

Ne drži. EU ni isto kot Evropa, v kar skušata javnost prepričati tako klasična levica kot desnica, ki danes aktivno sodelujeta pri izumiranju Evropejcev in ovirata iskren javni dialog, ki edini omogoča uspešno iskanje odgovorov na nujna vprašanja obstoja Evropejcev kot edinstvene (ne edine) rase in doslej največje civilizacije. Medtem ko novodobne evropske elite vidijo EU (in tudi celo Evropo) kot multikulturno tvorbo iz več celin, alt-right dvomi, da lahko nekaj nadnacionalnega z vsiljevanjem skupnih rešitev in migrantov reši težave posameznih držav. Alt-right sanja o Evropi kot celini suverenih nacionalnih držav, ki se same svobodno odločajo, s kom bodo in s kom ne bodo sodelovale, ki določajo pravila, kdo lahko in kdo ne sme stopiti na njihovo ozemlje in kaj sme tam početi (vsiljevanje druge kulture), o Evropi, ki je ponosna na svoje civilizacijske dosežke in ki lahko poseže dlje kot kadarkoli v zgodovini. Evropa je navdih, vse kar diši po Evropi, je gibanju alt-right sveto: od zgodovine prek umetniških do znanstvenih dosežkov. Alt-right v ZDA je ravno v Evropi našel navdih za nacionalno raznolikost, ki jo želi ohraniti. A hkrati ubraniti pred barbarskimi kulturami, ki prihajajo iz islamskih in afriških držav; za razliko od levičarsko-desničarske evropske naveze, ki v maniri »odprtih mej« uničujejo skupno evropsko tradicijo.

Mit št. 7: Alt-right spodbuja šovinizem

Ne drži. Alt-right je reakcija na vse bolj militantni levičarski feminizem zafrustriranih žensk, ki želijo razvrednotiti žensko, razkol s klasično desnico pa je nastal ravno zato, ker alternativna desnica v resnici in učinkovito razkriva šovinizem v širšem pomenu besede. Mit se je ustvaril potem, ko so MSM Donaldu Trumpu očitali domnevno šovinistično izražanje, čeprav so bili po drugi strani enako šovinistični do njegove žene Melanije Trump. Alt-right ne pristaja na ženske kvote, meni, da so razlike v plačah med moškimi in ženskami konstrukt, saj moški opravljajo povsem druga dela kot ženske, moški del gibanja alt-right ima rad lepe ženske, spoštuje ženske kot matere. Iz vsega tega so levičarji ustvarili mit, da je alt-right gibanje šovinistov in seksistov, ki si želi ženske spet spraviti za štedilnik. Pri tem pozabljajo, da sta dve najbolj vplivni osebi evropskega alt-righta ženski: Marine Le Pen (Francija) inFrauke Petry (Nemčija), ki sta se na vrh svojih strank povzpeli potem, ko sta obračunali z vsegliharskimi in mlahavotičnimi moškimi.

*Tekst je bil prvič obljavljen v tedniku Reporter

Vir: Kavarna Hayek

 
Značke:

18 komentarjev

  • Franc Skala

    Stavim, da je tekst napisal nekdo, ki se ima za pripadnika “alt-right”. In potem se vse sveti, kot posoda, ki jo pomijemo s tiso zadevo v reklamah.

    Se mi je nekako zataknilo že pri točki ena, ker mi ni jasno, kako je lahko nekdo proti multikulturalizmu, LGBT agendi, feminizmu, islamizaciji in političnemu globalizmu, hkrati pa se zavzema za osebno svobodo. Osebno svobodo koga? Samega sebe? Zmeda v glavi.

    • Tovariš Lenko, morda je tale skala simbol tvoje tre nedojemljivosti.

      Levaki hočete ukiniti osebno svobodo – govora, zasebne lastnine, vere…

      …pod pretvezo teh lepo zvenečih izrazov.

      Zato smo alt-right za osebno svobodo, kjer imamo pravico povedati, da multi-kulti ne deluje.

  • Stavim, da je tekst napisal nekdo, ki se piše Bernard Brščič. Pogojno bi bil lahko morda Mitja Iršič; pa zelo verjetno ni. Saj ni neinteligentno napisano; ampak strinjati se meni ni moč z velikim delom napisanega. Bilo bi predolgo kontritrati vsemu, v čemer se razhajam.

    Sicer pa, ja – podpiram Trumpov napad na sirsko letališče, s katerega so sile psihopatskega morilca in vojnega zločinca Asada, ki mu je pravo mesto edino v den Haagu, izvedle morijo nedolžnih, tudi mnogih otrok z bojnim strupom sarinom. Če je zanesljiv podatek, da so to bile Asadove sile.

    Prva Trumpova poteza, ki jo podpiram. ( Morda je druga predlog vrhovnega sodnika, ki bo nadomestil Scalijo). Zgražam se, da je Dnevnik nacionalne TV danes napadal to Trumpovo upravičeno demonstrativno potezo, za katero, jasno, čeprav žalostno, nikoli ne bi dobil soglasja v varnostnem svetu ZN.

    Spet hočejo Slovenijo uvrstiti na napačno stran zgodovine.

    • Franc Skala

      Trumpova poteza pomeni kršitev mednarodnega prava in je kot taka seveda nesprejemljiva. Tudi vprašanje je, če bi Trump ukazal raketiranje Rusije, če bi strup uporabili oni. Vprašanje je tudi, kaj je s tem rešil in kaj izgubil. Nenazadnje je ta napad ubil tudi 7 sirskih vojakov, ki verjetno za napad niso nič krivi, še manj je krivih tistih nekaj civilistov, ki naj bi tudi bili v tem napadu ubiti. Torej spet dodatnih nekaj uničenih družin za to, da se pač “veliki” grejo svoje igrice vpliva. In življenja teh ljudi nimajo očitno nobene vrednosti, kot da bi bili oni tisti, ki so napad ukazali ali izvedli. Po logiki ZDA imajo pač sedaj Sirci pravico, da na napad “sorazmerno” odgovorijo, tako da ne vem, v ZDA pošljejo tajno skupino, ki bi pač nekje razstrelila neko letališče. Ampak potem bi pa temu reklo terorizem. Realnost dvojnih meril.

      Seveda to ne pomeni, da napad z bojnim plinom dejansko ni zločin proti človeštvu po mednarodnem pravu, ki ga je potrebno sankcionirati, ampak pomeni to, da je tudi do takih kršitev treba postopati v skladu s pravili, ki pač veljajo. Ne moremo za na mednarodno pravo sklicevati samo takrat, ko nam to ustreza. Ker tudi če ti nekdo ubije npr. sorodnika, ne moreš potem ti iti k njemu in mu pač, ne vem, sežgati hišo, čeprav bi seveda lahko rekli, da si je najmanj to tudi zaslužil. Skratka, logika “linčanja” ne more postati pravilo.

      Tukaj je govora o nekaj čez 80 pobitih civilistov, ampak če pogledamo zgodovino akcij ameriških enot v Afganistanu ali Iraku, so te pripeljale do več tistoč pobitih civilistov, za kar so kvečjemu odgovarjali s kakšnimi denarnimi kompenzacijami. Gre za takšna dvojna merila, da bi bilo vse skupaj komično, če ne bi bilo tragično.

      • Afganistan naj bi po tvojem prepustili terorju talibanov in vadiščem in oporiščem Al-Kajde za sejanje terorizma po celem svetu? Ja, bravo.

        Intervencija v Irak je bila verjetno napaka. Čeprav je imel Sadamov režim na vesti ne tisoče, ampak stotisoče Šiitov in Kurdov.

        Namerno pobijanje civilov, med drugim mnogih otrok, z bojnimi strupi je zločin, da mu ga ni para. Amerika nikoli namerno ne pobija civilov pri svojih intervencijah, čeprav je obsodbe vredno, kadar se smrti civilov zgodijo, posebej, kadar bi se jim lahko izognili.

        Dobro veš, kaj bi nastopilo če bi USA ali katerakoli zahodna država predlagala povračilo za krive morije s sarinom v ZN. Veto Rusije v varnostnem svetu. Verjetno tudi Kitajske.

        To sta glavni in pogosto edini krivi državi, da ZDA posegajo v svet mimo OZN in včasih unilateralno. Nič drugega ne ostane, ker ima OZN zavezane roke.

  • Sicer je pa današnji dan pokazal precej nazorno rezultate desnih nacionalno-obrambnih konceptov. Pa kdorkoli to politiko realno potem izvede.

    Slovenija se je danes znašla praktično odrezana od Hrvaške. Znanec je zvečer z avtom na Obrežju na prehod meje čakal 6 ur. ( Pa ni ne praznik, ne sezona.) Kdo normalen bo pa čakal na meji toliko časa?

    Slovenija je danes napol ( skoraj polovica njene državne meje) odrezana od sveta. A smo to hoteli?

    • Ne. Smo pa hoteli, da je muslimanski svet odrezan od nas. Seveda pa to nima pomena, dokler bodo Italijani in menda celo ena naša ladja vozili begunce v EU.

  • svitase

    Čestitam avtorju, da nam je razkril rodovitna življenjska zrna! Naj bo še več razkritja, da bomo ozaveščeni!

    Obamova napaka je bila, da so Američani zapustili Iračane preden so ti vzpostavili stabilen sistem v svoji državi.

    • Uf! Gospod Svita se … ali pozivate na trajno zasedbo? 😉

  • Zelo dober in koristen članek. V celoti se strinjam z njegovim sporočilom.

    Alt-righr je logični odziv na prevaro desno usmerjenih volivcev s strani uveljavljenih desnih strank (kjer v Evropi prednjači Angela Merkel) s tem, da so izdali tradicionalne vrednote in na agresivnost vseh spektrov izrojene levice.

    Alt-right je njihov proizvod, tako rekoč njihov otrok. Akcija pač povzroči reakcijo. Nič novega. Le nekateri tega niso zmožni ali nočejo dojeti. Zdaj ko je otrok tu, bi ga pa njihovi roditelji v fašistični maniri najraje kar ubili.

  • svitase

    O, gospod Alfe, ne trajno zasedbo, ampak podobno pomoč kot je Američani izvajajo s svojo prisotnostjo v Afganistanu, sicer bi bila tam že islamska država.

  • Zdravko

    Tole je po mojem pisal kak malo lažji kaliber od Brščiča. Ne razumem zakaj si alt-right dovoli imeti desnico za nasprotnike. Vsekakor se je velik del desnice odpeljal proti sredini, torej v levo. Toda tudi klasični liberalci bi bili nič manj kot nasprotniki alt-right. To jih dela skrajne in neuporabne v političnem boju. Preprosto imajo preveč sovražnikov in bodo končali tako kot komunisti, ki so tudi bili v sporu z vsemi. Pri tem ta spor ne izhaja iz neke pravičnosti alt-right ampak iz dejanskega ekstremizma.
    Države ni mogoče voditi z ograjami na mejah. Beli genocid je malodušna liliputanska izmišljotina. Islam je kljub vsemu reigija in ne teroristična ideologija. V ostalem bi lahko našli vsaj prijatelje med klasičnimi liberalci, vendar to za alt-right ni tako pomembno. Raje so izločeni in jamrajo kakšne žrtve da so in kako nam grozi propad od zunaj.

    • Če bo alt-right iz svojega programa izločil izstop iz EU-ja in evro območja, bo lahko imel dovolj partnerjev. Toda to morajo sami ugotoviti in rešiti.

      Vsekakor pa predstavljajo imunski sistem evropskega telesa, ki se čuti ogroženega. Multikulti nujno vodi do konfliktov, velikih stroškov (npr. Nemčijo naj bi migranti do leta 2020 stali 93,6 mrd €) in žal tudi do terorističnih napadov. Mnogi se s tem ne strinjajo.

      • Zdravko

        Niso ne vem kakšen imunski sistem. Multikulti je tu od kolonialnega obdobja naprej in ni nekaj kar bi lahko spremenili. Ali hoteli celo. Čiste Evrope ni, vsaj od Hitlerja dalje.

  • Ne bi bilo slabo imeti nekaj poznavanja zgodovinskega izvora in tradicije EPP na eni strani in t.i. altright na drugi strani. In potem bi mogoče tu tako avtor kot komentatorji prepoznali, da gre za v izvoru za povsem različne idejne koncepte in različne politične poudarke.

    Samo nekaj 10 km je treba pogledat čez Karavanke, da bi videli, kako malo skupnega imata OVP in FPO. Očitno manj celo kot OVP in SPO. In kako malo skupnega, ko pogledamo na zahodu na Goriško med tradicijo italijanske krščanske demokracije in na drugi strani Severne lige.

    Bernard Brščič to tlači skupaj oz. po sili primerja, ker očitno hoče, da bi ksenofobna kolektivistično-nacionalna radikalna desnica posesala velik volilni potencial, ki ga je dolga s seboj peljala na krščanskih socialnih vrednotah ( solidarnosti ob subsidiarnosti), personalizmu in spravi med narodi utemeljena zmerna ljudsko-krščanskodemokratska opcija.

    Upam, da jim ne bo uspelo. Upam, da ljudi krize ne bojo zapeljale politično tja, kamor so jih v Evropi zlasti v času med prvo in drugo vojno. Zahodu se res ne bi bilo treba vračati na čas pred letom 1945, to bi bilo zelo neumno in neodgovorno.

    • Imate kako boljšo rešitev ali samo želite propad?

    • Kdor se ne zmore ustrezno odzivati in prilagajati na pričakovane in nepričakovane izzive, ki jih prinaša življenje, ga življenje povozi. Z njegovo ideologijo vred.

      • Dokler so bili ena glavnih tarč “alt-right” v sosednjih deželah zamejski Slovenci, ste še nekako vedeli, kaj je spodobno in kaj nespodobno. Haider je bil v Sloveniji doživet kot veliki negativec, celo večji, kot si je realno zaslužil.

        Ko so postali njihova glavna tarča kanaliziranja kolektivnega sovraštva prišleki druge vere in druge rase, vam je ista politična opcija na lepem všeč.

        Skratka, spomin kratkega roka. In tudi občutek za spodobnost kratkega dosega.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI