Katoliško šolstvo: Intervju z Brankom Cestnikom

Casnik 6.4.2017 22:55
 

Pater Branko Cestnik je župnik v Frankolovem, ponosen skavt in zelo aktiven bloger, po čemer ga verjetno najbolje pozna širša slovenska javnost. Hkrati je tudi priznan predavatelj in zelo zaželen gost na različnih predavanjih in okroglih mizah. Kot gost je sodeloval tudi na srečanju soustvarjalcev spletnega središča Katoliško šolstvo. Zbrane je nagovoril z nekaj spodbudami o moči današnjih medijev, o pasteh in priložnostih interneta ter o vlogi kristjanov pri soočanju z izzivi oznanjevanja v sodobnem svetu. Po srečanju je nastal tudi intervju, ki ga z veseljem objavljamo v rubriki Vzgajamo ljudje.

Začniva s tem, po čemer ste morda najbolj znani slovenski javnosti. Ob tem, da ste duhovnik, ste tudi bloger. Zakaj? Gre za »prosti čas« ali načrtno, namensko odločitev dela za evangelizacijo?

Najprej je šlo za prosti čas in željo, da pišem dnevnik, ki bi ga brali prijatelji, medtem ko sem bil na sobotnem letu v Madridu. Kmalu sem iz dnevniških zapiskov prešel v člankarsko in komentatorsko zvrst. Ob zadnjem konklavu spomladi leta 2013 sem kar pogosto pisal o dogajanju v Cerkvi in videl, da je branost mojega bloga poskočila. Takrat sem se zavedal moči in čara tega medija in začel redno in bolj načrtno pisati. Rad pišem blog, ker ta medij ni obremenjen z nobenim vzporednim interesom in tudi ne z nobeno uredniško smernico od zunaj. Blog ni popoln, je pa svoboden.

Se Cerkev v zadostni meri zaveda realnosti časa in okolja, v katerem deluje? Kako gresta skupaj nova evangelizacija in splet?

V Cerkvi smo različni ljudje in vsak od nas da svoj kamenček v mozaik. Res je, da je povprečna starost duhovnikov nad 60 let in da od njih ne moreš pričakovati nekega velikega vala internetne pastorale, res pa je tudi, da so določene katoliške stvarnosti na spletu zelo agilne. Upam si celo trditi, da so mladi katoličani zahvaljujoč spletu v zadnjih letih uspešno zmanjšali zaostanek, ki je nastal, ker nimajo tolikšnega vstopa v dominantne medije, kot ga imajo recimo mladi intelektualci iz sekulariziranih okolij. Splet včasih dominante medije gladko povozi, kar se je na primer pri nas videlo ob zadnjem družinskem referendumu decembra 2015. Natančnih analiz nimamo, vendar nekateri menijo, da se je preobrat v prid zavrnitve redefinicije družine zgodil na spletu, bolj natančno na socialnih omrežjih, še bolj natančno na Facebooku. Splet je medij, kot še ga ni bilo, zato se tudi evangelizacije na njem še učimo. Nekaj smernic imamo: evangelizirati preko sproščene navzočnosti na spletu, skozi dialog, skozi nam lastne vsebine kot sta molitev in meditacija.

Kako v tej luči deluje spletno središče Katoliško šolstvo, na katerem lahko bralci prebirajo ta intervju? Kje vidite njegovo mesto in vlogo?

Gre za mlad portal, ki se bo še razvijal. Spomnim se, da je nek Mariborčan ob ustanovitvi škofijske gimnazije v Mariboru, ki je takrat delovala na Teznem, zapisal, da bi bil rad muha. Zakaj muha? Zato da bi poletel v učilnice škofijske gimnazije in videl, kako katoliški učitelji perejo možgane mladim. Danes bi bila njegova želja biti muha verjetno manjša. O škofijskih gimnazijah in drugih katoliških sredinah se lahko dobro informira na spletu. Po Facebooku lahko postane prijatelj kakšnega katoliškega učitelja in ga neposredno izpraša o vzgojnih metodah. Splet omogoča bližino in dialog vsakomur, ki je dobronameren. In tu je tudi poslanstvo vašega spletnega središča Katoliško šolstvo. Informirati, odpirati prostor dialoga, izboljševati komunikacijo, utrjevati skupnost, rušiti predsodke pri tistih, ki dvomijo v vaše delo.

Več: Katoliško šolstvo

 
Značke:

11 komentarjev

  • tolmun1 tolmun1

    Katoliško šolstvo: Intervju z Brankom Cestnikom

    Gre za mlad portal, ki se bo še razvijal. Spomnim se, da je nek Mariborčan ob ustanovitvi škofijske gimnazije v Mariboru, ki je takrat delovala na Teznem, zapisal, da bi bil rad muha. Zakaj muha? Zato da bi poletel v učilnice škofijske gimnazije in videl, kako katoliški učitelji perejo možgane mladim.

    Tudi jaz bi bil rad muha da bi poletel v uredništvo Mladine in Dnevnika in slišal , kaj v uredništvu govori Branko , ko sreba kavico z uredniki !

    Andrej Briški

    • Ponavljam s p. Cestnikom:” Ker mladih ni, ne vidimo tistih nekaj, ki pa vendarle so. Ker ni mladinske skupine, ki bi jo ponosno zabeležili v pastoralno statistiko, si ne vzamemo časa za dva ali tri posameznike, ki bi vendarle radi kdaj pa kdaj bili s teboj kot duhovnikom.”

      ____________________________________________________

      Kako domača situacija. Ob petkih mladinski verouk in vse kar pride vmes, je bolj pomebno od tistih nekaj mladih, ki vseeno pridejo v domače župnišče, si želijo druženja, pogovora, poglabljanja svoje vere. V glavnem, ki si želijo, da se birmansko leporečenje svetovalcev, ki se v času priprave na birmo trudijo vživeti v najstniško dušo, udejani. res. Verjetno so izjeme med duhovniki, a vsega ne morem mirno gledati. Blagor tistim, ki se obrnejo, ne vidijo in ne čutijo. Mirno preberejo tudi tale intervju s p.Cestnikom, zamahnejo z roko in gredo svojo utirjeno pot naprej.

  • AlenkaN

    Pogrešam vprašanje: Kje se zgubijo množice maturantov katoliških šol?

    • Zdravko

      Ni jih taka množica. Nekaj deset letno…

    • Kje? Pa … ali se izgubijo v ateizmu ali pa v Hudi jami.

    • AlenkaN

      “V Zavodu sv. Stanislava letos zaključuje gimnazijsko izobraževanje že 20. generacija maturantov. 153 rednih maturantk in maturantov iz petih oddelkov je v maju in juniju opravljalo maturitetne izpite, danes, 11. julija 2016, pa smo ob 11. uri v dvorani Matije Tomca razglasili rezultate mature in podelili maturitetna spričevala.”

      Samo v Šentvidu jih je 150 letno. To je v 20 letih okrog 3000. Kje je zdaj ta množica?

      • Kaj pričakujete od množice 3000?

        A obstoja predvpisna pogodba, ki jo moraš upoštevati in ki navaja, kaj boš moral delati ter kako govoriti in živeti, ko zaključiš šolanje na eni od katoliških šol?

        Vsak bo na koncu odgovarjal pred Svetim Petrom.

        Bruno in iver v očesu vsakega izmed nas. Ne glede na to, kakšno izobrazbo ima in kaj dela.

      • Zdravko

        153 rednih maturantk in maturantov
        ===============
        Že ko to vidim mi je jasno, da se na tej šoli ne pričakuje kaj dosti drugega, kot morda, da so na kakih tekmovanjih boljši od drugih. Ne pa da bi bili učenci kakšna “sol zemlje”. Že učitelji so očitno brez soli. In učiteljice, seveda. 🙂

  • Za okus jedi ni potrebno veliko soli in ne kvasa.
    Pomembno je, da se svetilke ne postavlja pod mernik.
    Vse te trditve se da preveriti v SP.

    Kaj res pričakujete od te peščice ljudi starih cca od 19 do 40 let? Da delajo čudeže?

    Podatek za eno slovensko mestno župnijo. Manj kot 10% prebivalcev je nedeljnikov.

    Nič narobe, če so na kakšnem tekmovanju tudi dobri.

    Še kakšen duhovnik se najde med njimi. Z doktoratom na tuji univerzi.

    • Zdravko

      Jaz sem samo razčaran, ko vidim takšno komunikacijo “maturantk in maturantov”. Nikoli še nisem slišal enega samega pametnega stavka potem, od kogar koli, ki se tako izraža. Mašilo za pamet.

  • Vam, g. Zdravko v tolažbo in ŠKG v bran, sem iz generacije usmerjencev, ki ni imela mature. :-).


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI