Jože Strgar: Vojaki SS Prinz Eugen Division so bili v času NOB na ozemlju Jugoslavije na počitnicah

Casnik 5.4.2017 11:10
 

 V vojaški šoli za rezervne oficirje v Bitoli (leto 1952/53) so nas učili, da je bilo partizansko vojevanje tako močno, da je morala Nemčija imeti v Jugoslaviji najelitnejšo vojaško skupino, SS Prinz Eugen Division. Sem se pa o tem pogovarjal s prijatelji iz Nemčije:

Najprej okoliščina: Med vojno, v izseljeništvu, sem bil, kot 15/16 leten mladenič za hlapca pri velikem kmetu Francu Rauhu, v Zell a.d. Rot (južna Nemčija). Skupaj z bratom Zvonkom sva bila vključena v njihovo družino. Imeli so sina Franca (13 let) ter hči Elfriede (15 let). Po koncu vojne smo se vrnili domov (julij 1945). Dvajset let pozneje mi  je Elfriede pisala, da bi me, skupaj z možem in otrokoma obiskala, ker bi rada videla mojo mamo. In prišli so, srečali smo se v Ljubljani, naslednji dan pa smo se namenili za odhod na Jelše (mojo rojstno vas sredi krškega polja). »Moral mi boš s svojim mercedesom slediti, sem rekel Elfriedinemu soprogu, da se v neznanih krajih ne izgubiš«.

»Ne bom se izgubil, saj poznam vso Jugoslavijo«. In sledila je pripoved, da se je kot 17 letni fant, tik pred vojno, prijavil v SS Prinz Eugen Division, bil je tankist in je preživel, eden izmed redkih v tej enoti, vso vojno. Ob tem sem uporabil »svoje znanje« o tej vojaški enoti, češ da se je morala bojevati s partizani. Pa me je čudno gledal, ker ni razumel besede »bojevati«. »Sem smo prihajali od časa do časa na oddih ter izpopolnjevanje«. A slišal je, da se je neka njihova četa nekje spoprijela z nekimi partizani, ampak, da o bojevanju ne ve nič.

Ko sem bral Zdešarjevo pripovedovanje na Časniku sklepam, da je to zares tako bilo, da Zdešar zadevo pozna in drugič, da nas je zgodovina o tem napačno učila.  

(po spominu zapisal Jože Strgar)

 
Značke:

17 komentarjev

  • Ne vem, kako si gospod Strgar predstavlja, da bo Janez Zdešar to potrdil ali ovrgel. Morda misli, da bo z onega sveta napisal komentar ali celo kar članek za Časnik.si.

    Sicer pa verjamem, da je bilo med vojno v delih Slovenije pod nemško okupacijo, večini delov, večino časa, mirno kar se tiče vojnih spopadov. Seveda to ne pomeni odsotnosti okupatorjevega terorja. V delih pod italijansko upravo ni bilo čisto tako. Kje druge po Jugoslaviji, recimo na dobršnem delu ozemlja sedanje BiH, pa sploh ne.

    Na Bledu so imeli Nemci sedež poveljstva, če se ne motim v starem hotelu Park. Verjamem, da so tam in še kje oni lahko bili kot na počitnicah.

  • V Zdešarjevih pripovedovanjih (7 delov intervjuja) ne vidim nič novega in konstruktivnega. Enostavno je to slepa ulica v kateri uživajo tisti ljudje, ki sami niso dovolj ustvarjalni in se šlepajo na hijskanju in sovražnosti. Eni birokratki pa enostavno morajo pisariti, kar jim mafijski fevdalec ukaže, ker nimajo ekonomske svobode in intelektualne integritete (večina!).

    Za razliko od vseh “desničarjev”, si želim do volitev nekaj kredibilnih novih desnih strank, ki niso janšev spin kot so pravkar nastajajoče za mafijski izbris vse konkurence na “desni” : Kangler, Primc, Vodopivec.
    http://siol.net/novice/slovenija/vodopivec-stular-in-stih-ustanavljajo-liberalno-stranko-438881

    • Kapodistrias

      To je razmišljanje nekoga, ki je sprt z vsemi in še najbolj s samim seboj.

      • A je to ponavljanje ukaza iz generalštaba in ga sedaj džihadisti edine prave stranke kot papige ponavljajo?

  • Franc Skala

    O teh “počitnicah” bi morda lahko pripovedovali vsem svojcem žrtev vojnih zločinov med civilisti (več tisoč ljudi), med katerimi so bile tudi ženske in otroci, ki jih je omenjena enota zagrešila na območju Jugoslavije. Ta izjava je sramotna. Domnevam, da so SS enote bile na počitnicah tudi v Dachauu, pa Auschwitzu ipd. Da o tem, da so tudi v Nurnbergu SS kot celoto označili za zločinsko organizacijo niti ne govorim.

    • To so za lase privlečeni štosi, ki jim naivni starčki verjamejo, ker jim očitno razum še manj dela kot nekoč. Onemu švabu je bilo nerodno, saj je imel slabo vest, zato je nalagal. Je pa res, da Nemci niso imeli kakšnih velikih enot in bojnih enot, pa tudi partizani jim niso mogli parirati, zgolj dražili so jih iz raznih vasi. Podobno se jalovo Demos bori proti komuniston v Sloveniji.
      So pa Švabi občasno naredili športne igre (ofenzive) in lovske pregone partizanov (hajke), kjer so bili zelo učinkoviti v lovu.
      b

    • Kapodistrias

      Partizani v svetovni vojni niso imeli nikakršne vloge. Zaradi njih se vojna ni končala niti dan prej, ravno obratno, po njihovi zaslugi (in Stalinovem ukazu) se zavezniki niso izkrcali na Jadranu, kar je vojno le še podaljšalo. Še največ škode so Nemcem povzročali četniki generala Draže Mihajlovića. Vzhodni del Jugoslavije je “osvobodila” dejansko Rdeča armada, potem pa odšla na Madžarsko. Kako so se Titovi partizani spoprijeli z umikajočo nemško vojsko, je nazoren primer “sremske fronte”, na kateri je zadnje dni vojne padlo 25000 borcev, nasilno mobiliziranih in povsem neusposobljenih (večina nekomunistov). Če vse drugo hudodelstvo zanemarimo, bi Tito moral odgovarjati za ta zločin nad lastnimi vojaki.

      • Saj imaš bližje Kopra tudi tako fronto, ob Gorici, kjer so partizani mobilizirali tisoče kmečkih fantov in jih poslali pred mitraljeze Nemcev.

      • Franc Skala

        Ja, zanimivo. Če partizani niso imeli nobene vloge, zakaj je okupator od leta 1941 do leta 1944, ko se je začela tehtnica izrazito nagibati v škodo nacistične Nemčije, organiziral sedem večjih ofenziv, katerih namen je bilo uničenje partizanskega gibanja oz. njenega vodstva? Zakaj se ukvarjati z nekom, ki nima nobenega učinka?

        Srbski četniki so se proti okupatorju borili le v prvem delu prve od omenjenih ofenziv, torej do nekje novembra 1941, ko so ugotovili, da se jim to “ne splača”. Do takrat je celo potekalo določeno sodelovanje med četniki in partizani v aktivnostih proti okupatorju. V drugi od omenjenih ofenziv četnikov ni bilo zraven. V tretji in četrti ofenzivi so bili na strani Nemčije. V peti in šesti jih spet ni bilo zraven, v zadnji, sedmi, pa so spet bili na strani Nemčije. Če torej vemo, da se je vojna v Jugoslaviji začela 6. aprila 1941 in so četniki vsaj od 1. novembra 1941 dalje prenehali z aktivnostmi proti okupatoru in se potem dogovorili za sodelovanje, potem ne vem, kakšno posebno škodo so jim lahko povzročili, razen morda te, da se v boju proti partizanom niso posebej izkazali.

        Partizani seveda niso osvbodili Evrope. Evrope ni osvobodilo niti francosko odporniško gibanje, niti poljsko odporniško gibanje, ki je bilo številčno največje, niti ostala odporniška gibanja po Evropi, ki so po dejanskem učinku še bolj zaostajala za omenjenimi. So pa vsa ta gibanja k osvoboditvi prispevala svoj večji ali manjši delež. Evrope tudi ne bi mogal osvoboditi zgolj Rdeča armada, če ne bi imela pomoči ZDA, VB in ostalih sil, ki so se izkrcale v Normandiji ali na jugu Italije, kot seveda obratno. Ker nikarkšne vloge nima niti posemezen vojak v vojni. Ampak če jih daš skupaj 100.000, potem je pač to druga zgodba. Nesmiselno je dajat partizanstvo v nič zgolj zato, ker imaš s tem morda neke ideološke probleme. Realnost je pač takšna kot je. Kot je realnost, da partizansko gibanje ni bilo zgolj osvobodilno, ampak tudi revolucionarno. Kar bo zanikala, ali pa vsaj relativizirala pa druga stran.

        • Zdravko

          Če bi bilo partizansko gibanje osvobodilno, bi že od začetka delovalo skupaj s četniki. Tako pa je bilo predvsem v interesu revolucije. Nemci so jih hoteli uničiti predvsem zato, ker so jih imeli za bandite in kriminalce.
          Da se partizani niso vojskovali za osvoboditev naroda, kaže tudi že površna analiza taktike bojevanja. Niso jemali ujetnikov, niso osvobajali talcev in taboriščnikov, niso priznavali kralja. Borba proti Nemcem je bila samo politična krinka.

          • Franc Skala

            Na začetku so se oboji avtonomno spopadali z okupatorjem. Jeseni 1941 je zato prišlo do pobude, da bi aktivno med seboj sodelovali, vendar so četniki partizane izigrali in se obrniki k sodelovanju z okupatorjem, ker jim očitno niso zaupali. Četniki so enostavno v partizanih, ki so jih seveda vodili komunisti, videli večje zlo kot v okupatorju in jim je pač postalo jasno, da bi jih bojevanje na dveh frontah, torej proti partizanom in okupatorju, uničilo.

            Nemci so imeli vsa odporniška gibanja za bandite in kriminalce in jim posledično niso priznavala nobenih pravic. SS enote pa sploh. Te so nelegalno pobijale celo zajete ameriške ali britanske vojake, torej vojaške osebe, ki so bile po mednarodnem pravu zaščitene.

            In seveda se ne morejo primerjati z tistimi odporniškimi gibanji, ki hkrati niso bila revolucionarna. Saj ravno v tem je razlika. Tako da seveda lahko razpravljamo o tem, kakšno agendo so imeli komunisti, ne moremo pa zanikati dejstva, da so partizani proti okupatorju izvajali oborožen odpor oz. da je okupator imel očiten iteres, da partizane uniči.

          • Zdravko

            Partizani so se spopadali z Nemci šele potem, ko je Hitler napadel Stalina. Do takrat je vse špilalo.
            Četniki so predstavljali edini odpor. Draža Mihajlović je bil takol priznan s strani Britancev. Američani so mu celo podelili odlikovanje.
            Četniki niso prav nič izigrali partizane, ampak kvečjemu obratno. Partizani kot prevratniška organizacija so zasledovali druge cilje in ne upor za osvoboditev izpod okupacije. Vnesli so popoln razdor v Jugoslavijo in v vsako možnost borbe za osvoboditev. Četniki so pravilno presodili s kom imajo opravka.

          • Franc Skala

            Ja, ZDA so pa v vojno vstopili šele ko so jih napadli Japonci decembra 1941. A je tudi to problem? Jugoslavija je bila napadena 6. aprila, kapitulirala 17. aprila, Nemci so napadli SZ 22. junija, torej 2 meseca kasneje. Komunisti so partizansko gibanje formalno oblikovali 4. julija. Torej gre za to, da je v vsakem primeru potreben nek čas, da se uporniško gibanje organizira, oboroži ipd. Tudi četniški oborožen upor se je zgodil šele po napadu Nemčije na SZ, čeprav so se Četniki res že prej začeli organizirat, torej ali ima tudi to kaj veze?

            Četniki so izvajali akcije proti okupatorju približno 3 mesece, do novembra oz. decembra 1941. Od takrat dalje so z okupatorjem zgolj še sodelovali in med njimi ni bilo spopadov. Britanci so jih podpirali do jeseni 1943, zaradi podpore Yugoslovanske vlade v izgnanstvu. To podporo so prekonili, ko so pač vendarle ugotovili, da četnikov boj proti okupatorju ne zanima. Američani so Mihajloviču podelili priznanje za pomoč pri reševanju sestreljenih pilotov. Pač bližal se je konec vojne, jasno je bilo, da Nemčija izgublja, tako da so četniki ravnali povsem oportunistično, torej igrali dvojno igro. Američanom tudi ni bilo ravno jasno, kaj se dogaja v Jugoslaviji, za razliko od Britancev in jih verjetno niti ni zanimalo. Zanimivo je tudi to, da so partizani rešili večje število ameriških pilotov kot četniki, ampak seveda, odlikovati komunista Tita bi bilo s strani ZDA vendarle preveč.

            Ne, četniki so izigrali partizane. Na začetku so nekateri četniške in partizanske enote med seboj sodelovale pri napadih na okupatorja. Septembra 1941 je prišlo tudi do srečanja med Titom in Mihajlovićem. Tito je predlagal združitev, Mihajlović ni pristal, vendar je obljubil, da se s partizani ne bo spopadal. Oktobra 1941 je Tito Mihajloviču poslal novo ponudbo za sodelovanje in sta se znova srečala, hkrati pa je Mihajlović poslal svoje ljudi na pogajanja k nemškim silam z obljubo, da bo srbsko ozemlje očistil partizanov, če mu Nemci ponudijo pomoč v orožju, kar so Nemci zavrnili. Mihajlovič je seveda ponudbo Tita spet zavrnil, 2. novembra pa so Četniki brez opozorila napadli glavni štab partizanov, ampak neuspešno. Po teh spopadih je Tito Mihajlovići ponudil premirje, ki ga je sprejel. Nakar je vlada v izgnanstvu Tita pozvala, naj Mihajlovića sprejme za poveljnika oboroženega osvobodilnega gibanja, kar seveda ni sprejel. Po tem so Četniki večkrat kršili dogovorjeno premirje, vendar se je sodelovanje kljub temu še nekaj časa nadaljevalo, dokler potem četniki niso odprto stopili na stran okupatorja in posledično tudi izgubili podporo Britancev in si, podobno kot to velja za naše domobrance, zapravili ugled in legitimnost ter s tem po vojni tudi bili prepuščeni nemilosti komunistov.

          • To o četnikih so laži, ki jih širijo komunajzerji.

            Četniki so se borili tako proti okupatorju kot proti komunajzerjem.

            Žal pa so komunajzerji bili podtaknjeni tudi pri Churchilu in so seveda filtrirali informacije. To je danes že znano.

            In obratno je bilo. Aleksander Bajt je jasno napisal, da so partizani izigrali četnike in ne obratno.

            Komunajzerji so pri teh pogajanjih o sodelovanju načrtno vedno postavili nek pogoj, za katerega so vedeli, da bo za drugo stran nesprejemljiv.

            Preberi Bermanov dosje.

            En od pogojev je bil, da se četniki popolnoma podredijo komunajzerjem.

            Partizani so bili tisti, ki so kršili premirje in ne četniki. Tudi to je ena komunajzerska laž.

        • Zdravko

          Na osvobojenih ozemljih so organizirali nelegitimno oblast. Izvajali so atentate na naše ljudi, sodnike, župane, duhovnike, itd.
          Sploh se ne morejo primerjati z odporniškimi gibanji drugje po Evropi.

          • Slovenski partizani so uspeli ubiti 5.000 okupatorjev ter neposredno in posredno skoraj 100.000 Slovencev.

            Res so se uspešno borili. Proti razrednim sovražnikom. In to je žal tudi vse, kar so počeli, da so po vojni lahko vsilili svojo diktaturo.

            Druge interpretacije nimajo nič skupnega z dejstvi. Služijo le prikrivanju resnice in storjenih gnusnih zločinov.

          • 5000 ubitih Nemcev in Italijanov? Ma ne se hecat! Nemcev je vsega skupaj na tem ozemlju blo mrtvih okoli 5000 in sicer zaradi bolnice, ki so jih imeli v teh krajih in so vanjo vozili vojake iz drugih front!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI