Ekonomski učinki pravil: Brexit

Mitja Steinbacher 5.4.2017 6:35
 

Britanska premierka, Theresa May je preko Tima Barrowa, veleposlanika Velike Britanije v EU, sprožila 50. člen lizbonske pogodbe o izstopu iz Evropske unije. Britanska vlada je pričela s tem formalno udejanjati referendumsko odločitev Britancev. Vlada Velike Britanije ima dve leti časa za dokončanje pogajanj o pogojih izstopa iz Evropske unije, ki bodo trasirali okvir za pogoje sodelovanja med obema gospodarskima območjema v prihodnje. Dveletni rok je mogoče podaljšati le s soglasjem vseh članic EU, kakršnakoli oblika končne pogodbe o izstopu pa mora biti potrjena s kvalificirano večino članic EU, evropski parlamentarci pa lahko pogodbo enostransko prekinejo z vetom.

Odcepitev britancev od EU odpira med drugimi vprašanja sprememb imigracijske politike, trga dela, trgovinskih odnosov Velike Britanije s tujino, cen surovin, finančnih storitev, davkov, regulacije, tujih naložb, trga nepremičnin, londonskega finančnega centra, cen hrane, kmetijske politike. Velika Britanija je v procesu pogajanj o pogojih sodelovanja z EU, kjer je končni izplen težko napovedati. Eni pravijo, da sprememb v pravilih praktično ne bo, spet drugi, da bodo le-te revolucionarne.

Kakorkoli obrnemo, sprožitev 50. člena pomeni formalni pričetek odcepitve Velike Britanije od EU. Gre za pomemben dogodek, ki za seboj pušča ob gospodarskih učinkih tudi družbene, sociološke, kulturološke, politične in druge spremembe tudi v EU, ne le v Veliki Britaniji. Kaj bo torej Brexit prinesel Britancem in kakšen vpliv bo imel na preostanek EU?

Objavljene so bile številne študije ekonomskih stroškov in koristi izstopa Britancev iz EU. Študije ugotavljajo asimetrične učinke, ki so odvisni od uporabljenih predpostavk. Končnega odgovora ne morejo dati, saj so rezultati odvisni od končneg pogodbe o izstopu in od zmožnosti prilagoditve novim razmeram. Pri Woodfordu so v sklopu njihove študije vpliva Brexita na britansko gospodarstvo pripravili seznam nekaterih pro-Brexit in anti-Brexit analiz in jih razvrstili po lestvici učinkov, kot jih le-te predvidevajo. Najbolj anti-Brexit analiza izmed navedenih je nastala pri London School of Economics in navaja neto strošek izstopa iz EU med 2,2% in 9,5% bruto domačega proizvoda. Anti-Brexit je tudi analiza, ki so jo opravili pri Nacionalnem institutu za ekonomska in družbena vprašanja (National Institute of Economic and Social Research), kjer ocenjujejo padec bruto domačega proizvoda zaradi izstopa iz EU za 2,2%. Najbolj pro-Brexit izmed navedenih analiz pa ocenjuje pozitiven učinek izstopa v višini do 10% bruto domačega proizvoda. Izmed pro-Brexit študij velja omeniti študijo skupine ekonomistov okrog Minforda, ki navaja pozitivne učinke izstopa Velike Britanije iz EU v višini do 3,7% bruto domačega proizvoda.

Učinki so torej daleč od enoznačnih. Napovedi o gibanju britanskega gospodarstva po odcepitvi od EU implicitno temeljijo na predvidenih novih pravilih in na predpostavljeni zmožnosti institucionalno-ekonomskega prilagajanja gospodarstva Velike Britanije na nove okoliščine. Avtorji zgoraj omenjenih študij to posredno priznavajo že s tem, ko ponujajo analize različnih scenarijev.

Še na kratko o spremembah pravil. Vsako pravilo ima ekonomske (in ostale) učinke. Nova pravila poslovanja Britancev z EU še niso določena. Ekonomski učinki odcepitve Britancev od EU bodo torej v veliki meri odvisni od tega ali in v kolikšni meri in pod kakšnimi pogoji bo Britancem omogočen dostop do enotnega evropskega trga oziroma z drugimi besedami, ali in v kolikšni meri bodo podjetja znotraj EU smela sodelovati s podjetji iz Velike Britanije. Ti pogoji bodo znani ob podpisu pogodbe o odcepitvi, torej po trenutnih ocenah čez približno dve leti. Možnosti dogovora je zelo veliko in jih v tem hipu nima smisla prejudicirati. Nam pa aktualno dogajanje okrog  prihodnjega statusa Gibraltarja, britanske državice na jugu Španije, že daje prve signale o tem, da bodo v ospredju politični kriteriji in da ne moremo izključiti niti resnih zapletov in političnih izsiljevanj v škodo gospodarstvoma EU in Velike Britanije.

Izstop Britancev iz EU predstavlja spremembo institucionalnega okvirja britanske države. Sprememba pravil vedno pomeni prilagoditveni šok za vse tiste, na katere se pravila nanašajo. Večje kot so spremembe pravil, več prilagajanja je potrebnega in daljše je prehodno obdobje. V prehodnem obdobju vedno nastajajo stroški izgubljenih priložnosti, ki bi jih podjetja lahko unovčila ob starih pravilih. Študije, ki napovedujejo ekonomske učinke Brexita, morajo zajeti del tovrstnih stroškov in opozoriti na prilagoditveni vidik novih pravil, sicer jih stežka obravnavamo kot relevantne. Stroški izgubljenih priložnosti ob uvajanju novih pravil upadajo s hitrostjo sprejemanja novih pravil. Če so nova pravila gospodarjsneju prijaznejša, bodo stroški izgubljenih priložnosti hitro upadli in jih bodo nadomestile koristi, ki jih okvir novih pravil prinaša in obratno za uvajanje gospodarjenju neprijaznih pravil.

Za konec: pri ekonomiji učimo študente opcijskega vrednotenja ekonomskih učinkov ekonomskih odločitev, kjer ne smemo spregledati dinamike spreminjanja pravil igre. Če bodo pravila v Veliki Britaniji za Britance gospodarstvu prijaznejša, bodo prevladali pozitivni gospodarski učinki Brexita in obratno, če bodo nova pravila igre gospodarstvu manj naklonjena. Brexit bi lahko imel pozitivno plat v okrepitvi glasu v prid institucionalne prenove EU v luči poenostavitve skupnih pravil, sprostitve administrativnih bremen in krepitve vladavine prava, ki bo ščitila delovanje enotnega trga in štirih svobod (pretoka kapitala, storitev, blaga in ljudi), na katerih je nekoč EU bila utemeljena. Trenuten razpad šengenskega območja daje signal, ki slabi ta glas.

Mitja Steinbacher, Fakulteta za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu

 
Značke:

21 komentarjev

  • svitase

    Zdaj upravičeno, po logiki stvari, pričakujemo, da bo manj angleškega jezika, saj Angležev ni več v EU.

  • svitase

    Pa ne le angleškega jezika, ampak tudi angleške glasbe itd.

  • Usoda Velike Britanije po Brexitu me prav nič ne skrbi. Še vedno imajo veliko koristi od bivših kolonij, tradicionalno dobre odnose z ZDA in drugimi azijskimi državami. Še naprej bodo trgovali tudi z evropskimi državami. Pod takšnimi ali drugačnimi pogoji.

    Bolj zaskrbljujoča je usoda EU, ki je za enkrat v rokah odvisnikov od kulturnega marksizma, ki so sami del problema.

  • Zdravko

    Šengenske težave niso povezane z EU in evropsko politiko. Brexit bo pa gotovo ugodno vplival, tudi če bodo prehodne težave.
    Angleška vlada je že obljubila, da za Britance ne bo nobenih sprememb občutit. Vse kar je veljalo prej za EU bo vlada prevzela nase. Ne pozabimo, da se sedaj Britancem obeta okoli 10 mlrd.€ viška, ki jih ne bodo vplačali v Bruselj ampak obdržali doma. Letno!
    EU se bo končno konsolidirala, politično. Dovolj je bilo regulacij ukrivljenosti kumaric. Skrbi me samo, da se bodo med sabo skregali in da bo EU dobila z brexitom nove notranje težave. Tu nič ne pomagajo gender teorije, CO2 izpusti in podobne neumnosti, ampak gre za resno pravo politiko in poslovanje. Tudi za nas super izgovor “bruselj je tako rekel” bo izgubil na teži. Še zlasti je to dobro, ko se politiki lažejo, da Bruselj nekaj zahteva, v resnici bi pa samo radi svojo politiko uveljavljali.
    Tudi za Britance bo to končno korist. Če se pa zaplete s kakimi Škoti, ki bi radi referendum, da ostanejo v EU, to znajo bit še zapleti.
    Irci bodo tudi profitirali. Irci bodo postali britanski kanal v EU. Vse kar se ne bodo mogli zmenit z Brusljem, bodo speljali skozi Irsko. Kapital, storitve, blago in morda celo ljudi.
    Nekdo je moral povedati EU da s tem nabijanjem z vrednotami ne bo šlo. To delajo samo lažnivci, to bi lahko vedeli.

  • Nemogoče in nerazumno, da bi EU dopustila, da Britanci obdržijo prost dostop do skupnega evropskega trga. Svojega glavnega trga. Da ohranijo vse cukrčke in ugodnosti dosedanjega stanja, obveznosti se pa znebijo. Zastonj dostopa na skupni trg EU ne more biti za nečlanico.

    Drugo – velik del gospodarske moči Britanije je v londonskem Cityju, verjetno pa tudi raztresen po svetovnih oceanih na raznih otočkih, ki so v večini del Združenega kraljestva. Z izstopom iz EU bodo londonske finančne institucije izgubljale velik del svoje evropske klientele. EU bo lažje, z manj odpori vodil boj proti davčnim utajam, proti bežanju kapitala v davčne oaze. Tega kapitala je vsako leto mnogo več od deleža Britancev v evropskemu proračunu.

    Upam, da se Škoti čimprej vrnejo v EU. In tudi S. Irska, z naravno združitvijo v eno Irsko.

    • Zdravko

      EU ni gospodarsko kaj posebnega, razen kot cona brez carin. Britanci bodo hitro poskusili z bilateralnimi sporazumi obnovit prejšnje stanje in verjamem, da bodo pri tem zelo uspešni.
      Tako da se bo EU lahko še tako repenčila, Britanci bodo dobili bolj ali manj zastonj dostop. Ko bodo Nemci tehtali med lojalnostjo Bruslju ali denarjem iz Londona, težko, da bodo dosti tuhtali.
      Tudi bančni sektor, ta je imel od EU še najmanj koristi, oz. je niti ne potrebuje. New York, London, to bo še vedno finančni center sveta.
      Se bojim, IF, da bo EU krajšo potegnila ob brexitu. In prav se mi zdi tako, ker EU preveč naduto deluje.

      • Super, sam sebi hočeš škodo. Ali pa tudi ti še nisi dojel, da smo del EU. No, sicer tudi naš zunanji minister še ni ( ko se je ponudil za mediatorja med EU in Rusijo).

      • Sam tudi ne bi tako omalovažujoče govoril o gospodarstvih, ki so del EU. Švedsko, finsko, dansko, nemško, nizozemsko, avstrijsko, luksemburško. Nenazadnje tudi francosko, belgijsko in italijansko ( morda z izjemo juga in otokov) niso kar tako. Bližajo se pa poljsko, češko, slovaško, baltske ekonomije. BDP vseh skupaj je največji na svetu, večji od USA. Kako moreš to v nič dajati?

        • Zdravko

          Kot skupina niso kaj posebnega. Vsa ta gospodarstva imajo svojo lastno pozicijo. EU na trgu ne pomeni veliko. Kupujemo nemške avtomobile, ne EU avtov. V tem pravim, da EU kot taka ni takšna sila.
          Ne da sam sebi hočem škodo, ampak sem nekoliko EU skeptičen. EU bo morala zapolniti razdaljo med besedičenjem o vrednotah in dejanji ravnanja kumaric. V ta namen EU porabi milrd€.
          V pralamentu razpravljajo o gejevski gender teoriji. Ali o CO2. Ne rabim takšne EU!
          Resne evropske agencije za zdravila pa še sedaj nimamo. In še marsikaj pametnega bi se našlo.
          Ko gledam naše poslance v EU, sami napuhnjeni važiči. Namesto, da bi bili elita.

  • Igor MB

    Umirjeni in postopni odhod Angležev zelo asocira na slovensko osamosvojitev. Podobno tudi takrat nihče ni hotel poslušati napovedi ljubljanskih ekonomistov, ki so se izkazale za celo premalo pesimistične. Leta! smo potrbovali, da smo dohiteli BDP pred osamosvojitvijo. A namesto lastne države smo si izborili status province Zahoda.

    • Zdravko

      Spet trobezljaš nekaj. Kaj naj bi pa naredili glede pesimističnih napovedi?
      Jugoslavija je razpadla. EU ne razpada.
      Britanija niti približno ni v taki situaciji.

    • Igor MB, Slovenija je od osamosvojitve do sedaj svoj BDP podvojila. Srbija pa tistega pred razpadom Jugoslavije še ni dosegla ali ga je pa pravkar.

      Če vam to kaj pove, boste morda ugotovili, da je samo Srbija imela koristi od Jugoslavije.

    • Igor MB

      Tine, ob slovenski osamosvojitvi nihče ni razmišljal, da bomo zaradi vojne vsi veliko izgubili. V Srbiji še manj.
      Podobno bi jaz na mestu Angležev stavil na zaplete in padec BDP-ja. Podobno kot mi ga bodo naknadno najbrž nadomesli na podoben način kot mi. Z vstopom v novo zvezo. Stavim na zvezo NAFTA. In enako se bodo v njej počutili kot mi v EU.
      Razbijanje stane…

      • Kaj bo z Angleži, bomo videli. Sam menim, da jim ne bo hudega. Toda Slovenija je z izstopom iz Jugoslavije nedvomno pridobila. To tudi ni težko dokazati. Pridobila je npr. tudi Črna gora, ki je kot samostojna država glede življenjske ravni gladko prehitela Srbijo.

        Ni pa vsaka ločitev koristna, pač odvisno od tega, od koga se ločuješ. Menim, da ločitev od Avstroogrske ni bila najbolj koristna. Verjetno bi bili mi danes precej bolj razviti, če bi ostali v sklopu tiste države.

    • Igor MB

      P.S. V tej debati se še nisem podpisal s priimkom. A ne maram anonimnosti. Vzdevek uporabljam izključno, zato ker Igoor Đukanović ne sprejme.

  • VB si ni nikoli prizadevala za evropsko nadstavbo, ampak je zagovarjala prosti trg.
    Tudi jaz sem bil na začetku za Brexit, če ne zaradi drugega, da EU zavije iz socializma nazaj v 50-ta leta, ko je v številnih državah EU bila birokracija majhna in gospodaraka ustvarjalnost fascinantna in podlaga za sedanje blagostanje.

    Potem pa sem iz raziskav opazil, da so glavni podporniki Brexita ksenofobi, nacionalisti, ruralci, ki zgolj hočejo zaščititi svoje privilegije in fevde.

    Vse je odvisno od obeh pogajalcev. Od svobodnega trga ljudi, kapitala, storitev in izdelkov pridobimo vsi. Samo to na rešuje vojn. Tudi Trump jaha na antiglobalizmu in protekcionizmu. Koliko je to del njegovega milo rečeno čudnega karakterja (pokvarjenega), koliko pa je to načrten plan dobiti čimveč lumpenproletarskih (ki nič ne vedo in ne znajo razmišljati) volivnih glasov, to bo čas pokazal.

    VB ima velik prosti trg in dolgo liberalno tradicijo v Commenwealthu. EU je in bo veliko zgubila. Njeni socialisti bi radi zgradili nebesa na Zemlji, Nov Babilon. Če so tako veliki hegemoni, bodo sedaj VB nagajali v pogajanjih in dvigali carine. Če se to zgodi, mi pomeni, da se je VB odločila pravilno in zadnji moment. Tega Slovenija ne more, ker ni svobodna, ker ima premalo svobodnih in pametnih ljudi, preveč, mnogo preveč pa skorumpiranih ljudi, ki bodo šli tja, kamor jim bo ukazal fevdalni gospodovalec, mafijaš.

    https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=1256585151086092&id=986903328054277

  • svitase

    Igor mb očitno želi, da bi se še naprej cvrli v jugoslovanskem kotlu prevelikih kulturnih razlik, srbskega hegemonizma in sporov.

    • Igor MB

      Svitase, Maribor bo prvak, zato se MB nikakor ne piše z malo!
      Šalo na stran. Za razliko od večine tu zbranih jaz verjamem v ločitev. Tako med zakonci kot med državami. “Če ni za bit, je za it.” Tako sem tudi sam glasoval na plebiscitu. Nikakor ker ne bi hotel s Srbi biti v isti državi, pač pa ker se z Miloševićem ni dalo. Niti sorodnikov nisem uspel prepričati. Koristilo bi jim, če bi me takrat posluli. Enako meni. Nisem hotel verjeti, da bomo končali v paktu NATO. In veselo razlagal o miroljubni demilitarizaciji.

      • Vprašanje koliko miroljubna, ampak demilitarizacija ti je kar dobro uspela. Koliko je pa še držav po svetu, ki dajo manj kot 1% BDP za vojsko? Ki ima vojakov približno toliko kot generalov? Ki je oborožena v glavnem z vilami in motikami?
        Sicer pa, mb bo že mogoče prvak, samo pokalni pa ne. 🙂

        • Igor MB

          Saj. Mogoče je kar pametno ostati v družbi pakta NATO. Nevtralna Finska porabi bistveno višji odstotek…

          P.S. Se vidimo na finalu pokala… 😉

        • Koliko navadnih vojakov ima slovenska vojska? 3.000. In koliko vojakov s čini in koliko birokratov, ki so plačani od Ministrstva za obrambo? Koliko je paravojakov plačanih od države: 30.000 “borcev” NOB in 10.000 borcev za osamosvojitev.
          Torej koliko “političnih” parazitov v tej fašistični državi pride na enega vojaka?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI