… je prišel ven

Marko Rijavec 2.4.2017 6:14
 

Pridiga, 5. postna nedelja, Leto A (2017)

»Spoznali boste, da sem jaz Gospod, ko odprem vaše grobove in vas vzdignem iz vaših grobov, o moje ljudstvo.« (Ezk 37,13)

»In umrli je prišel ven.« (Jn 11,44)

Preden Jezus pride v Betanijo, je vse tako zimsko, mirujoče, negibno, zavrto. Lazar spi, mrtev je. Marija in Marta sedita v svoji hiši. Morda sta mrtvi tudi onidve. In potem, kar iznenada, kot spomladi, se začne vse premikati. Najprej Marta. Ona pride naproti. Potem Marija, ona hitro vstane. Potem Lazar. Ne piše, da je vstal od mrtvih, ampak da je prišel ven.

Ne vem, kaj jih je gnalo. Morda so bili jezni, morda razočarani, morda so kričali, morda so vzbrsteli v upanje. Morda kaj drugega. A vsi so začutili potrebo, da se premaknejo, da se spravijo iz tega stanja smrti, v katerem so živeli. Ker je tako: mrtev si, če se ne premikaš. Če ne raseš, če ne hodiš, če bolj zaupaš v vrednost svojega udobja kot v vznemirljivost novega.

To potrebo čutimo večkrat, pa je vedno pretežka za mirno in ustaljeno življenje. Zato nas k nujnosti premikanja kličejo glasovi Boga, ki nam niso všeč, ker odmevajo izven našega prostora udobja. »Pridi ven!« je njegov glas, ki nas vabi, da se premaknemo. Da oživimo v stvareh, v katerih smo umrli. In ta glas se ponavadi sliši v ustih neprijetnih opominov ljudi in dogodkov našega življenja. Je namreč glas razočaranih, nesprejetih, neslišanih, pozabljenih … glas, ki me kliče k spremembi.

Bog nam ne da miru. Ker je to pomlad in to vstajenje: iti ven. Izstopiti iz tega, v čemer živiš, in iti v novo resničnost, tisto, v katero spadaš; tisto, v kateri si ti res ti. Tisto, kar si ti jutri. Jutri namreč zahteva novega človeka. In to je naša resnična podoba: biti vedno znova izstopajoči človek.

In ne, pomlad ni v uspehu, v nekem doseženem rezultatu, ni v sadovih – te prineseta šele poletje ali jesen. Pomlad je v naporu, v tem, da se spopadamo z lastnimi mejami in ne da jih premagujemo. Da drobencljamo naprej. Ni nujno, da nam bo ta napor pomladi v veselje, ker so nekatere pomladi pretežke, da bi jih razumeli. Toda treba je rasti, truditi se. Drugo bo prinesel čas.

 
Značke:

15 komentarjev

  • Torej je vse v prenesenem pomenu: ni ga fizično obudil, ampak ga je duhovno osmislil?

    Ker je osmislil njegovo smrt, je vse skupaj rešil mrtvega teka tesnobe.

    Dobra, duhona in pametna pridiga.

  • Zdravko

    Dobra pridiga. Čeprav pavel, ga je tudi fizično obudil in da to ne spreminja sporočila.

    • »In umrli je prišel ven.« (Jn 11,44)

      “Ne piše, da je vstal od mrtvih, ampak da je prišel ven.”

      • Oh! Gospod Pavel! Zakaj se spuščate v tako besedocepstvo?

        Pa preberimo vse:

        Bil pa je neki bolnik, Lazar iz Betanije, iz vasi Marije in njene sestre Marte. Marija je bila tista, ki je Gospoda mazilila z dišavnim oljem in mu obrisala noge s svojimi lasmi. Njen brat Lazar je bil bolan. Sestri sta tedaj poslali Jezusu sporočilo: »Gospod, glej, tisti, ki ga imaš rad, je bolan.« Ko je Jezus to slišal, je rekel: »Ta bolezen ni za smrt, ampak v Božje veličastvo, da bo po njej poveličan Božji Sin.« Jezus pa je ljubil Marto, njeno sestro in Lazarja. Ko je torej slišal, da je bolan, je ostal še dva dni v kraju, kjer je bil. Nato je rekel učencem: »Pojdimo spet v Judejo.« Učenci so mu dejali: »Rabi, pravkar so te hoteli Judje kamnati, pa greš spet tja?« Jezus je odgovoril: »Ali nima dan dvanajst ur? Če kdo hodi podnevi, se ne spotakne, ker vidi luč tega sveta; če pa kdo hodi okrog ponoči, se spotakne, ker v njem ni luči.« To je rekel, in nato jim je dejal: »Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« Učenci pa so mu rekli: »Gospod, če spi, bo ozdravel.« Jezus je govoril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. Tedaj jim je Jezus povedal odkrito: »Lazar je umrl. Zaradi vas pa se veselim, da nisem bil tam, da boste verovali. A pojdimo k njemu!« Tomaž, ki se je imenoval Dvojček, je tedaj rekel součencem: »Pojdimo še mi, da umremo z njim!«

        Jezus je vstajenje in življenje
        Ko je torej Jezus prišel, je odkril, da je Lazar že štiri dni v grobu. Betanija pa je blizu Jeruzalema, približno petnajst stadijev od njega. Veliko Judov je prišlo k Marti in Mariji, da bi ju tolažili zaradi njunega brata. Ko je Marta slišala, da prihaja Jezus, mu je šla naproti; Marija pa je sedela doma. Marta je tedaj rekla Jezusu: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl; a tudi zdaj vem, da ti bo Bog dal, kar koli ga zaprosiš.« Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« Marta mu je dejala: »Vem, da bo vstal ob vstajenju poslednji dan.« Jezus ji je rekel: »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?« Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet.«

        Jezus joka
        In ko je to rekla, je odšla in poklicala Marijo, svojo sestro. Skrivaj ji je dejala: »Učitelj je tukaj in te kliče.« Ko je ta to slišala, je hitro vstala in mu šla naproti. Jezus še ni prišel v vas; še vedno je bil na kraju, kjer mu je prišla naproti Marta. Judje, ki so bili pri njej v hiši in jo tolažili, so videli, da je Marija hitro vstala in odšla ven. Stopili so torej za njo, ker so mislili, da je šla h grobu, da bi tam jokala. Marija je prišla tja, kjer je bil Jezus. Ko ga je zagledala, mu je padla k nogam in mu rekla: »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne umrl.« Ko je Jezus videl, da joka in da jokajo tudi Judje, ki so prišli z njo, je bil v duhu pretresen in se je vznemiril. In dejal je: »Kam ste ga položili?« Rekli so mu: »Gospod, pridi in poglej!« Jezus se je zjokal. Judje so tedaj govorili: »Glejte, kako ga je imel rad.« Nekateri izmed njih pa so dejali: »Ali ni mogel on, ki je slepemu odprl oči, tudi storiti, da bi ta ne umrl?«

        Lazar oživi
        Jezus je bil v sebi spet pretresen in je šel h grobu. Bila je to votlina in pred njo je bil prislonjen kamen. Jezus je rekel: »Odstranite kamen!« Marta, sestra umrlega, mu je dejala: »Gospod, že ima zadah, saj je četrti dan mrtev.« Jezus ji je rekel: »Ti mar nisem rekel, da boš videla Božje veličastvo, če boš verovala?« Odstranili so torej kamen; Jezus pa je vzdignil oči in rekel: »Oče, zahvaljujem se ti, ker si me uslišal. Jaz sem vedel, da me vselej uslišiš, toda zaradi množice, ki stoji okrog mene, sem rekel, da bi verovali, da si me ti poslal.« In ko je to izrekel, je zaklical z močnim glasom: »Lazar, pridi ven!« In umrli je prišel ven. Noge in roke je imel povezane s povoji in njegov obraz je bil ovit s prtom. Jezus jim je rekel: »Razvežite ga in pustite, naj gre!«

      • Zdravko

        Tako je, ampak če ne bi vstal ne bi mogel priti ven. In med nami je mnogo mrtvih, čeprav še živimo in moramo samo “priti ven”.

      • In še izvleček za tiste, ki nimajo časa za Resnico:

        Tedaj jim je Jezus povedal odkrito: »Lazar je umrl. (Jn 11, 14)

        Jezus ji je rekel: »Tvoj brat bo vstal.« (Jn 11, 23)

        »In umrli je prišel ven.« (Jn 11,44)

  • »Gospod, ko bi bil ti tukaj, bi moj brat ne bil umrl.«
    »Tvoj brat bo vstal.«

    piše na teharskem travniku, nekje na polovici dvignjene steze od začetne kapelice (kjer je tudi izjemen navedek modr 3,2-3) do kripte.
    težko, če sem še kdaj slišal tako železno pridigo.

    • težko, če sem že kdaj slišal tako železno pridigo.

      ??? Železno?

  • kot npr. pri železni maši – nekaj, kar preprosto obstoji pred tabo kot kos resnice.

    • Aha, prvič slišim. Ker kot inženir vem, da je železo zelo neobstojno, korozija.

      • Mogoče je bolje železo/jeklo povezati s prenašanjem sile. Prenaša večje sile kot baker/bron pa je zato bolj obstojno. Prispodoba pač.

        • Vem samo to, da so daljnovodne vrvi pletene iz aluminjastih žic (prevodnost), v sredi pa jeklenih žic (mehanska trdnost). Tipično 2x 490/65 mm2 AlFe za 400 kV DV. @AlFe 😀

  • Avtor spodbuja k duhovni rasti.

    Skladno s tem Pavel pravi: “Dnevno umiram. Minljivo mora odeti neminljivo. Smrt je použita v zmagi.”

    Pavel pravi, da je treba umreti pred smrtjo. Umreti za vse zemeljsko ali svetno. Takšen “mrtvec” si lahko odene neminljivo.

    Janez ob tem dogodku pravi: “In videl sem novo nebo in novo zemljo.”

    Tudi Goethe je rekel: “Umri in bodi.” Seveda umri pred smrtjo.

    Umreti pred smrtjo pomeni odvezati se od stvari tega sveta. To je aktualno kadar koli, ne le spomladi. Je pa pomlad po zimski “smrti” lahko inspiracija za to.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI