Prejeli smo: »Domovina je povsod, kjer je človeku dobro«

Casnik 1.4.2017 7:226 komentarjev
 

Delovanje Domovinskega društva generala Maistra ima izjemno dragoceno poslanstvo za spodbujanje in razvijanje domoljubne zavesti in poznavanje zgodovinskih mejnikov, ki so privedli do samostojne Slovenije.

Pogosto se v  miselnost Slovencev zajeda Ciceronov pregovor: »Domovina je povsod, kjer je človeku dobro«. Žal pa ne moremo biti doma v vseh kulturah. Brez doma in domovine, ki je dom v širšem pogledu, izgubimo svoje osebne korenine. Smo kot ladja brez sidra in nas tokovi raznašajo, da se izgubimo v prostoru in toku časa. Tako izgubimo skupne vrednote, ki nas povezujejo v širšo skupnost. Prav zato je Župančič upravičeno zapisal: »Domovina je ena, nam vsem dodeljena, in  eno življenje in ena smrt«.

To je pomembno zlasti zato, ker se meje slovenske države ne pokrivajo z mejami naše domovine. Samo skupen jezik pa za narodovo preživetje ni dovolj.

Mali narod Izraelcev ob uradnem jeziku, zaradi priseljevanja svojih državljanov z vseh koncev sveta, uporablja več pogovornih jezikov, pa to ni ovira za njihovo visoko domoljubno zavest. Povezuje jih skupno kulturno izročilo, iz katerega izhajajo skupne povezovalne vrednote, ki segajo v zgodovinsko izročilo njihovih rodovnih skupnosti izpred dolgih stoletij.

Domoljub general Maister je imel široko osebnostno prostorje. Bil je ponosen vojak, pesnik in vodja, ki je povezoval sposobne ljudi v svojo zmagovito ekipo. Tako je Josip Leskovar, kot načelnik obrambnega odseka, izposloval dovoljenje za razorožitev nemške mestne garde. Vojaško operacijo pa je vodil general Rudolf Maister – Vojanov, ki je povezal, ne glede na politično ali versko usmeritev, vse zavedne Slovence Maribora, pa tudi širše.

General Maister se je kot umetnik-pesnik zavedal, da so za preživetje naroda, ob dobri vojaški organiziranosti, pomembne tudi kultura in skupne povezovalne vrednote. Majhen narod se ne more kosati z velikim narodom po številu vojakov ali proizvedenih količinah materialnih dobrin. To pa ni ovira pri dosežkih majhnega naroda  na kulturnem, umetniškem ali filozofsko-družbenem področju, kjer se lahko kosamo tudi z velikimi. Prav kultura in umetnost je tisto področje majhnih narodov, kjer lahko enakovredno sodelujemo v soustvarjanju današnje svetovne globalne družbe. Filozof France Veber je v razpravi o filozofiji malega in velikega naroda poudaril, da je kultura polje, kjer se majhni narodi lahko kosajo z velikimi in zagotovijo svoj obstanek.

Slovenci se moramo aktivno vključiti v skupno soustvarjanje narodov Evrope in prispevati v skupno svetovno zakladnico svoj delež. Zato vprašanja, ki se vedno znova pojavljajo, kot so na primer tisto, ali Slovenija potrebuje dve operni hiši in podobna, ne utrjujejo poti v prihodnost naše domovine. Slovenci smo k svetovni zakladnici znanja in umetnosti  že prispevali. Glasbenika Jacobusa Gallusa – Petelina; Tartinija, ki je bil rojen v Piranu; matematika  Jurija Vego; Resslov patent ladijskega vijaka; raketnega inženirja Hermana Potočnika; Puha, Perlaha …  Prvi dunajski škof je bil Slovenec …

Navedeno je razlog, zakaj potrebujemo Domovinsko društvo generala Maistra. Nujno je tudi zavedanje, kako pomembno je, da imamo svoj dom, domovino, preteklost in prihodnost, se tega veselimo in smo upravičeno ponosni, da smo Slovenci.

Zdravko Luketič

Opomba: Besedilo je dopolnjena različica pozdravnega govora na srečanju Domovinskega društva generala Maistra.

 
Značke:

6 komentarjev

  • Ubi bene ibi patria. Nekateri tako razmišljajo, očitno skoraj “od nekdaj”. Pustimo jim, da tako razmišljajo, tako čutijo in ne trdimo – to je narobe.

    Verjamem, da avtor želi biti dobronameren, ampak je kar nekaj podrobnosti v njegovem maistrovsko patriotskem zapisu vsaj spornih. Med drugim razumevanje pojma domovina, za katerega trdi, da se ne ujema z državnimi mejami.

    Z državnimi mejami se ni hecati. Toliko vojn, gorja, toliko solza in krvi je bilo v preteklosti pretočene prav zaradi volje po “popravljanju” državnih meja. Imamo državne meje, kakršne imamo in je bolje, da jih ne postavljamo več pod vprašaj. Ne mi, ne sosedi. Skoraj vedno je tako med sosedi, da so znatna mejna področja etnično mešana in meje ni mogoče povleči “absolutno pravično” oz. tako da na eni in na drugi strani meje ne bi ostala etnična manjšina.

    Tragične so ne le vojne, tragično je tudi, če se to manjšino vrednoti kot tujek, če se ji odreka pravice ali če se jo skuša celo izničiti, da bo prostor etnično očiščen. Slovenci imamo trpke tovrstne izkušnje preteklosti tako glede doživljanja krivic lastne etnične manjšinie, kot glede povzročanja le teh drugemu narodu.

    Sam ne bi razločeval prostorsko med pojmoma domovina in država, ker je to lahko vir mnogih nesporazumov ali česa hujšega. Bistveno je, da so meje s sosedi čimbolj odprte, sodelovanje pa tem boljše, potem tudi ne bo ovir dobremu sodelovanju z deli slovenstva preko državne meje.

    Vir nesporazumov je lahko tudi, če si lastimo pomembne ustvarjalne ljudi našega prostora na način, da jih določamo za etnične Slovence. Prav je, da jih cenimo. Prav je, da radi poslušamo oz. izvajamo njihovo glasbo, ampak to še recimo Giuseppeja Tartinija še ne naredi Slovenca.

  • svitase

    Spoštljiv poklon, da so v Sloveniji Majstrova društva, ki negujejo sedanje domoljubje in to na celovit način.

    Ko sem govoril s predsednikom levičarskega Majstrovega društva in ga povprašal kakšen je njihov program delovanja, mi je odgovoril: “Spominjanje na domoljubje, ko smo se odcepili od Avstrije.”

    Ko pa sem mu postavil nadaljnje vprašanje: “Kaj pa današnje domoljubje?”, mi je odgovoril:
    ” To pa nas ne zanima.”

    Seveda jih ne zanima, ker silijo nazaj v Jugovino – kulturno in politično.

  • svitase

    Domovina ni tam, kjer si tujec, ampak tam, kjer si domačin z vsemi pravicami slovenskega državljana. To pa je le v v Sloveniji.

  • Strinjam se s Cicerom in mi je zelo tuja, ta umetna domoljubnost in patriotizem. Provincialnost majhnih duš. Ljudomrznost do vseh, ki niso iz našega Suska.

  • Ne vem koliko smo lahko ponosni na našo skupno preteklost ?
    In če je sploh lahko skupna ?

  • svitase

    Na polpreteklo res ne, na prejšnjo več tisočletno pa vsekakor.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI