Kriza tega pontifikata

Ivo Kerže 1.4.2017 7:02
 

Nedavno sem na tukajšnjem spletnem magazinu omenil, da imam občutek, da gre ta pontifikat h koncu. Naj kar takoj povem, da je to moje prepričanje v temelju nadnaravnega značaja: ne morem si namreč predstavljati, da bi 100. obletnica Marijinih prikazovanj v Fatimi (kjer je Sveta Devica obljubila zmago Njenega Brezmadežnega Srca) minila, ne da bi se odpravila zmeda, ki se je razvila v tem pontifikatu (zlasti okrog posinodalne spodbude Amoris laetitia). To po mojem lahko pomeni le dvoje: ali da se bo ta pontifikat letos preprosto nehal (z odstopom), ali pa da ne bo več tak kot je zdaj, tako da bo pokazal pravovernejše lice.

Vse manj podpore celo med zavezniki

Poleg tega razmisleka, vezanega na nadnaravne dejavnike, me pa k temu nagibajo tudi dogodki iz naravnega reda. Med njimi bi najprej omenil nedavno novico, ki je pricurljala iz Vatikana, da naj bi kar nekaj pomembnih kardinalov, ki je odločilno podprlo Bergoglia v zadnjem konklave, slednjega sedaj prosilo naj odstopi, zaradi resne nevarnosti formalne shizme okrog posinodalne spodbude Amoris laetitia, o kateri se že piše tudi v sekularnem tisku. Novica se mi zdi verodostojna, saj si sicer težko razlagam, zakaj je ožji svet kardinalov okrog papeža sredi februarja javno in deklarativno izjavil, da podpira smer, v katero papež Frančišek vodi Cerkev. Take izjave poznamo iz sveta politike: običajno so potrebne, ko je podpora vladi vprašljiva. Ni torej nemogoče, gled ena klimo v kardinalskem zboru, da bi se papež, ki bo kmalu 80 let star, odločil, da bo odstopil. Konec koncev je tudi sam omenil leta 2015, da ima občutek, da bo njegov pontifikat kratek (4 do 5 let).

Težave iz Amerike

Naslednja novica, ki mi daje misliti v tej smeri se nanaša na pismo, ki so ga nekateri ameriški katoliški razumniki naslovili na Trumpovo administracijo naj preišče delovanje ameriških služb v Vatikanu v času odstopa Benedikta XVI. in temu sledečega konklava. Pismo izhaja iz podatkov, ki vzbujajo sum, da niti Benediktov odstop niti konklave nista potekala tako, kot bi po kanonskem pravu morala. Omenjeno je npr. nenavadno dejstvo, da so mednarodne denarne transakcije z Vatikanom prenehale zadnjih nekaj dni pred Benediktovim odstopom in da so bile ponovno omogočene dan po njegovem odstopu, 12. februarja 2013. Omenjeni so še drugi podatki: da je bil konklave bil monitoriran iz strani ameriških tajnih služb; da je bilo iz e-pošte vodstva volilnega štaba Hillary Clinton jasno razbrati, da je hierarhija demokratske stranke načrtovala nekakšen preobrat v Cerkvi; da se je tedanji ameriški podpredsednik John Biden tajno srečal s papežem Benediktom 3. junija 2011… Glede na to, da Trumpova administracija ima najbrž interes razčistiti nepravilnosti pri prejšnji administraciji, je možno, da bi se pričujoči pontifikat znašel zaradi tovrstnih razkritij v slepi ulici.

Burke ne popušča

Končno mi dajejo misliti v omenjeni smeri tudi zadnje izjave kardinala Burka, ki zagotavlja, da sicer še vedno upa, da bo papež preklical dvoumnosti, ki se nahajajo v posinodalni spodbudi Amoris laetitia, vendar pa, da, če do tega ne bo prišlo, bodo kardinali prisiljeni formalno korigirati dokument. Poudaril je, da so priprave za tako eventuelno formalno korekcijo že v teku, kar gotovo samo še dodatno priliva olja k omenjenemu nezadovoljstvu kardinalskega zbora s tem pontifikatom. Izraz te zagate so verjetno tudi izjave, ki jih je papež nedavno dal čilskim škofom glede Amoris laetitia, ki se zde bližje pravoverni poziciji okrog vprašanja deljenja Sv. Obhajila ločenim in ponovno poročenim.

 
Značke:

98 komentarjev

  • 1. april???

    Spodobilo bi se, da je prvi prispevek tega dne le prvoaprilska šala, saj je častnik že resen časopis! 😉

    • No, vsaj en dan v letu pa bi lahko imel mero. 😉 A izgleda je prvi april praznik nezmernežev. Razlika je samo, da je večina nezmernežev navihanih šaljivcev, eni nezmerneži pa so smrtno resni in jezni.

  • Zanimivo, da so podani citati iz dveh “zanimivih” internetnih strani. Prva (One Peter Five), ki v podnaslovu pravi: “obnovimo katoliško kulturo / obnovimo katoliško tradicijo,” druga spletna stran The Remnant Newspaper pa že v kolofonu daje vedeti, da ji je pri srcu Lefevrevska smer…
    Predlagam, da si avtor ogleda še spletno stran Sandra Magistra http://magister.blogautore.espresso.repubblica.it/
    ki prav tako slovi po svoji anti-Bergoglijevi vnemi.
    Sicer je nekoč Sancho Panza opozoril kihota, da psi lajajo, nakar mu je Don Kihot odgovoril: to pomeni, da napredujemo.
    Naj torej kar lajajo…

    • AlenkaN

      Papež Frančišek in Don Kihot – lepa primerjava.

      Kaj pa je cilj tega vašega napredovanja?

    • Ivo Kerže

      Nisem vedel, da se lahko citira le režimski tisk: recimo Torniellija.

  • “Najhujša fanatičnost je verska fanatičnost! ” duhovnik Anton Trstenjak

    • Zanimivo. Mislim z vidika, da za fanatičnost enostavno moraš biti vernik, po mojem mnenju.

      Mimogrede, gospod Pavel. Ste brali tisto knjigo o našem mučencu Volku? Menda ga je duhovnik Anton Trstenjak prepričeval, naj vstopi v Ciril-Metodovo društvo … če me spomin ne vara.

      • Nisem bral.

        A ni to napad na osebo. Trstenjak je bil iz prleškega kroga, kot Kocbek. Bili so personalisti kot Berdjajev. Na žalost so zdrsnili v socializem. Ampak ne moreš tudi vse vsebine od človeka satanizirati.

        Med vernikom in fanatikom je ključna razlika. Prvi ima možnost dvoma, humorja, kritičnosti in razuma. Je širok, ljubeč, sprejema drugačnost, topel, človečen. Drugi je ozek, zadrt, sovražen, farizejski, formalist, hladen, tog,..

        Imamo ideološke fanatike in religijske fanatike. Slednji so hujši zaradi večje globine doživljanja vere. Zame je zagovor svobodnega trga isto kot zagovor znanosti proti vraževerju ali matematike proti tradiciji. Tehnično vprašanje. Zagovor mojega odnosa z Bogom pa je veliko bolj čustveno.

        Lahko si torej predstavljamo kako težko nalogo so imeli intelektualci z integriteto od leta 1500 naprej, ko so hoteli pomiriti globoko sovraštvo med reformatorji krščanske vere in protireformatorji.

        Isto so ZDA v sekularizmu zrastle, saj je bilo takrat že nešteto verskih sekt in vsaka ima sebe za edino pravo.

        • Oh! Dr. Trstenjak je bil doktor znanosti! Kot tak je imel kar precej prav!

          Ampak! V tistem opisu vernika in fanatika, me je en opis spominjal na osebo, ki jo vi, gospod Pavel verjetno vsak dan večkrat vidite … se opravičujem!

          • 😀
            Multiplicirano v številnih klonih. Očitno Stalin še kar živi v svojih klonih.

  • helena

    Eh. Že davno je od tega, kar je Nekdo obljubil: Z vami bom do konca sveta. Njegov “stil” pa je tudi znan: pomoč bolnim, ubogim in zapuščenim, sprejemanje grešnikov in podobno. “Kaj gledaš iver v očesu svojega brata…”
    Tako je in bo, pa če se tradicionalisti na trepalnice mečete ali pa ne.

    P.S.: Danes je res bolje iti ven v naravo, kot pa gledati novice na spletu. Eni imajo pač veselje s tem 1. aprilom, kaj češ.

    • Kaj pa je narobe s tradicijo?

      Življenje prvih vernikov
      Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje.
      (Apd 2, 42-47)

      • OOOPPPPPSSSS!!! ŽE VEM!!!

        Hananija in Safíra

        Toda mož po imenu Hananija je z ženo Safíro prodal posestvo in si pridržal nekaj izkupička in njegova žena je vedela za to; drugi del pa je prinesel in položil k nogam apostolov. Peter mu je rekel: »Hananija, zakaj je satan napolnil tvoje srce, da si lagal Svetemu Duhu in si pridržal del izkupička od zemljišča? Če ga ne bi bil prodal, ali ne bi imetje ostalo tvoje? In ko si ga prodal, ali ti ni bil denar na voljo? Zakaj si v srcu sklenil takšno dejanje? Ne ljudem, temveč Bogu si lagal!« Ko je Hananija slišal te besede, se je zgrudil in izdihnil. In velika groza je navdala vse, ki so to slišali. Pristopili so mladeniči, ga pokrili, odnesli in pokopali.

        Minile so kake tri ure in prišla je njegova žena, ki ni vedela, kaj se je bilo zgodilo. Peter jo je ogovoril: »Povej mi, ali sta res za toliko prodala zemljišče?« »Dà,« je odvrnila, »za toliko.« Peter ji je dejal: »Zakaj sta se domenila, da preizkusita Gospodovega Duha? Glej, koraki teh, ki so pokopali tvojega moža, so že pri vratih! Tudi tebe bodo odnesli.« In pri priči se je zgrudila k njegovim nogam in izdihnila. Vstopili so mladeniči in jo našli mrtvo; odnesli so jo ter jo pokopali poleg njenega moža. In velika groza je obšla vso Cerkev in vse, ki so to slišali.
        (Apd 5, 1-11)

        • Gospa Helena,
          groza, kajne? Si morete mislite, koliko kardinalov bi bilo takoj mrtvih? 😉

  • Ampak prav zares, g. AlFe!
    Sicer glede tradicionalistov nisem imela v mislih prvih kristjanov, mislim, da mi ni treba tega poudarjati.

    • Fino bi bilo, če bi se tradicionalisti zgledovali po prvih kristjanih in cerkvenih očetih, ne pa po tradiciji absolutistično močne katoliške cerkve 17. In 18.stl.

      • Zdravko

        V čem bi bili tradicionalisti v nasprotju s cerkvenimi očeti?
        Katoliška Cerkev pa je absolutistična že bo po svojem Božjem izvoru.

        • Je vprašanje: “V čem bi bili tradicionalisti v nasprotju s cerkvenimi očeti?” mišljeno kot:

          “V čem bi bili tradicionalisti absolutistično močne katoliške cerkve 17. In 18.stl. v nasprotju s cerkvenimi očeti?”

          Če je odgovor da, potem bom naredil izvleček slovitega koncila iz 60. let.

          • Cerkveni očetje so imeli duhovni pogled na človeka, skupnost.
            Tradicionalisti 17.in 18.stl., pa imajo fevdalno absolutični, politični, politkomisarski pogled, fašistični pogled (naši – vaši), brez države se jim enačba ne sezide. Tudi Cerkev zidajo v državo. Ogromno vraževerja vpletajo v svoj zideologizirano in vraževerno religijo.
            So na vektorju moči, oblasti in slave.

          • Lahko naštejem 10 pomembnih duhovnikov slovenske Cerkve, ki so ravno zaradi teh svojih psiholoških in duhovnih premaknjenosti v zadnjih 26 letih Cerkvi naredili strašno škodo, saj so se komunizmu uprli na isti način (fašistično, obramba fevdov, rent, privilegijev, lastnega absolutizma), zato so tranzicijo dejansko zavozili in komunistom prepustili zmago. Ker med Francem Jožefom, Mussolinijem in Titom, bo v Sloveniji večina ljudi izbrala Tita in ne dvojico prvih dveh.
            Zakaj smo Slovenci tako slepo fijakarski, da se proti komunizmu borimo s krščanskih socializmom, absolutističnim fevdalizmom ali fašizmom. S tem že v štartu vse izgubimo. Še en dokaz, da so naši politkomisarji in ideologi pomladi vsi po vrsti od komunistov nastavljeni operativci, dobro zdresirani FDVjevci in teologi socialistične TF.

  • Seveda gre pontifikat papeža Bergoglia h koncu. Vsi gremo h koncu ( celo Ivo Kerže). Menda ni kdo mislil, da gremo k začetku? Sicer pa, če česa, bujne domišljije ( nekateri so jo vezali na 1. april) avtorju tokrat res ne gre odrekati.

  • “On pa je šel sredi med njimi in je hodil dalje.”Lk4,30

  • še en pomemben mislec ki ga skrbi dogajanje
    v Vatikanu v kontekstu obletnice Fatime
    John Salza
    https://www.youtube.com/watch?v=1pBgP9JXpX8

  • Elizabeth Yore je prepričana, da je Frančišek
    marioneta na Soroševih nitkah….
    https://www.youtube.com/watch?v=TS1GC2kX9HY

  • Sarkazem

    Meni niti ni treba brati tujih virov ampak le domače, da se mi vzbudijo zle slutnje. Še noben cerkveni dostojanstvenik ni bil deležen tako toplih simpatij v naših (post)komunističnih medijih in obiskov naše vodilne nomenklature kot papež Frančišek. Podobno sem opazil pri Ljudmili Novak, ki so jo vedno znova poimenovali Luda Mila do neke točke preloma. Od takrat jo silno spoštljivo intervjuvajo, citirajo in njeni stranki napovedujejo vzpon.

    • Zdravko

      Res je to.Ampak saj si najbrž opazil, kaj je z njihovo toplino. Papež Frančišek vsekakor deluje, kot da se ga da potegniti za nos, z nekaj spoštovanja in prilizovanja. Ker je že tako mahnjen na usmiljenje, kar je že skoraj komunizem za levico, mislijo, da ga bodo zvlekli nase, ga že kje spotaknili, ko bo priložnost. Prevaranti so težki, saj veš.
      Po NSi se pa tako slinijo, da je res NSi prišla tja na okoli 10%, kar že dolgo ni bilo. Tudi volivci niso imuni na prilizovanje levice. Še kako padajo na to.

    • Borba za volivce?!

      • No, po svoje, pa se ne zaveda, da s tem dela antimarketing svoji stranki.

        Mogoče Sarkazem samo lojalno javno priznavanje, “da sem naš”, zaklinjanje v stilu “Druže Tito, mi ti se kunemo”. Volivci SDS in funkcionarji SDS morajo biti enotno proti papežu Frančišku in enotno podpirati Orbana. V strumnem, sinhroniziranem koraku.

  • Bog se vas usmili, vi, od baubau-a ( ne vključno z njim) navzdol, ki očitno življenje na tem svetu doživljate kot eno samo zaroto.

    Potem pa še citiranja nekih desnih tradicionalistov, ki so prepričani, da papeža in Cerkev dobesedno upravlja Soros. Tudi če bi hotel, kako neki bi jo? Neverjetno, hočejo biti zgled ultralojalnosti, obenem pa mislijo vse najslabše o lastni ustanovi, imajo vanjo zaupanje manjše od zaupanja v Trumpa ali Orbana ali Wildersa.

    Ne bi se čudil, če jih matra celo pomisel, da je sam Vsemogočni del te velike zarote.

    • Gospod IF,
      vaše omalovaževanje drugače mislečih kaže samo to, da imajo prav. Sicer pa celo sam duhovnik Štuhec govori o zaroti; poslušajte:
      http://audio.ognjisce.si/oddaje/Komentar_tedna/2017/kt_2017_03_10_Ivan_Stuhec.mp3?l=12

      Upam, da imate kakih deset minut časa, da ga posvetite Resnici.

      • Amelie

        No, če je kdo, je zame g.Štuhec moralna avtoriteta št 1. Ne zato, ker nujno rabim nekoga ki bi se slepo nanj naslonila (po Pavlu), ampak zato, ker se s povedanim strinjam. Ker je povedal to, o čemer sama podobno razmišljam.

        • Štuhec nima rešitve in jih nikoli ni imel, ker on je v Sloveniji DEL PROBLEMA.

          • No, ja. Če se ne motim, duhovnik Štuhec je vsaj pred leti propagiral Družbeni nauk Cerkve. Res pa je, da ne bo ustanavljal stranke ali tovarne.

            Mimogrede, se vam, gospod Pavel zdijo vsi duhovniki del problema v Sloveniji

          • Amelie

            Če govori resnico ali je vsaj bliže resnici kot kdorkoli, nikakor ne more bit del problema.
            Del problema smo kvečjemu mi, ker smo tako neznansko polni napuha, da mislimo, ne, celo prepričani smo da imamo prav.

      • A tebi je Štuhec referenca?

        • Niti ne. Ampak! Je kaj napačno povedal v tisti oddaji?

          • Ko kritizira ZDA, Trumpa in demokracijo, kritizira sebe in ozko kliko, ki jo duhovno vodi, ki je edino v tem različna komunistom, da je 26 let imela polna usta demokracije in blefa o demokraciji. To ni delovalo. Sedaj so pa spet drugi krivi, ker demokracija ne deluje.
            Ob kritiki Trumpa, se mi zdi, da se mu je končno začelo svitati, da z Mr. Antipatikus ne moreš dobiti volitev, saj lahko pobereš samo skrajneže.

          • Vpraša naj se končno: Kdo vodi Štuheca? Ker sem prepričan, da tega ne ve.

          • ???
            Torej! Kdo ga vodi?

            In pa: “Ko kritizira ZDA, Trumpa in demokracijo, kritizira sebe in ozko kliko, ki jo duhovno vodi,” je nekako nejasno napisano. Kdo vodi? Katero duhovno kliko?

          • Dosti sem povedal. Ne izzivaj. Še tega večina ni sposobna dojeti. Zgolj arogantni napad in zgrešeno kritiziranje bodo videli.
            Štuhecu peljejo zgolj zaslepljeni duhovniki. Tisti malo pametnejši duhovniki so do njega upravičeno zelo jezni.
            Iz cerkve dela politiko, sektaško politiko. Če bi kdaj v Sloveniji imeli kakšnega normalnega škofa, do tega ne bi prišlo.

          • Amelie

            V tem primeru bi bilo morda bolje molčat. Ampak vseeno.
            Pavel, prav nič nisi povedal !
            Nič oprijemljivega, kar bi se dalo razumet.
            Samo trditve, za katerimi stojiš, a jih z nami nisi pripravljen delit.

    • Zdravko

      IF, pa menda moj pogled glede prilizovanja ne šteješ med zarotniške? 🙂 To bi bila zarota… 🙂
      Sicer pa, poglej malo bolj natančno kako je s tem prilizovanjem sicer v družbi. NSi je lep primer.

  • Velika večina kritikov papeža F1 je tako bednih in fanatičnih, da z njimi F1 dobiva dodatne točke in blišč. In da moramo še tisti, ki nas manjše in utemeljene stvari motijo pri F1, prej sporočiti, da ne spadamo med večino kritikov, naj nas ne uvrščajo med to množico centralno plansko (mafija) vodene drhali (slepega, fanatičnega zmerjanja vsega po vrsti).

  • Veliko ugibanj, subjektivnih mnenj in malo dejstev.

    Ugodno okolje za “dokazovanje” lastne superiornosti.

    • Gospod Tine,
      vi ste verjetno mlajša generacija kot jaz. Veliko mlajša, tako mlajša, da so takrat že ukinil Obrambo in zaščito na tehniških fakultetah. No, moja generacija je še imela ta predmet in v njej smo se učili o specialni vojni … in mogoče bi morali vsaj to poglavje ponovno uvesti v izobraževanje mladine.

      • Moja tudi. Nek jugo oficir nas je o Clausewitzu poučeval eno uro na teden na faksu SLO. Tak debilen, birokratski kader moraš enostavno sam videti, da veš, kdo je imel sinekure v splošni, ljudski obrambi, TO in vojski. Še slabši so kot cariniki in policaji.

        • Nas je imel pa bivši vojni pilot … tako, da bi bil debilen, birokratski kader.

      • No ja, hotel sem opozoriti na bistvo specialne vojne: skrivanje agresorja.

  • Sicer pa gospoda Pavla sprašujem:

    Je že slišal kaj o Družbenem nauku Cerkve? In če je, kaj mu ni všeč?

    • Ker očitno gospod Pavel ne ve, kaj je Družbeni nauk Cerkve, mu ga opišem v parih besedah … seveda je zato opis pomanjkljiv.

      Torej … Družbeni nauk Cerkve so smernice, kako oblikovati družbo. Te smernice so:

      a) Osnova so človekove pravice, ki so temelj pravnega sistema.
      b) Problemi naj se rešujejo na tisti ravni,kjer nastajajo. Šele če tam rešitev ni možna, naj se vključi višja raven.
      c) Solidarnost naj bo vrednota in ne zakon.
      d) Splošno dobro naj bo vrednota in ne zakon.

      Katera od teh smernic se vam, gospod Pavel zdi problematična?

      • Nobena.
        Zakaj bi se morala meni zdeti problematična? Zakaj ni problematična komunistom, socialistom in klerikom??

        • Zdravko

          Mimogrede, to niso “smernice kako oblikovati družbo” ampak so to poglavja iz teološke moralke.

          • Da, če greš v globino teh smernic, prideš do krščanskega bistva. Zato pa tudi delavci iz komunizma hodijo v krščansko Avstrijo delat in ne obratno. Namreč v Avstriji so zelo daleč prišli po teh smernicah.

        • Oh, saj so problematične. Komunisti recimo niso nikoli priznali listo človekovih pravic, ki jo je spisala OZN. Potem so vlogo države dvignili nad vse in ker so to držali sedem desetletij, v Sloveniji sploh ne moremo drugače razmišljati.

      • V bistvu so temelji družbegega nauka:
        – človekovo dostojanstvo (nezlomljivo in neodtujljivo . izvira naravnost iz Boga)
        – skupno dobro
        – solidarnost
        – subsidiarnost

        To so načela.
        Kratka in jasna (a mnogo globlja od prvega pogleda)

        Nauk sam ne govori o tem, kaj naj bo v zakonih, kaj pa ne, kot je napisal Alfe.
        (so stvari ki iz njega sledijo, pa jih je moč vpisati v zakon, so stvari ki se jih da le posredno, kot podlago za vse ostalo, in spet druge, ki bi iz države naredile totalitarizem, če bi jih hoteli povsem zakodirali v zakone – je namreč nemogoče, je njihova lepota v svobodi človeka, ki jih izbira)

        Toda naloga kristjana – predvsem laika seveda, ki živi in dela, kot pravimo, ‘sredi sveta’ – je da v vsem svojem delu v skupnosti ta načela uporablja in jih vgrajuje v vse, česar se dotika.
        V vse! (Tudi v zakonodajo, če je njegovo delo sodelovanje pri njihovem nastanku. Tudi v politiko, če je njen del)
        Toda v prav vse!

        S TEM pa hkrati gradi družbo, katere del je in tako bo neizogobno ta družba družbeni nauk Cerkve vsebovala.

        Tudi 10-20% družbe – to je menda procent nedeljnikov – je divje velika števika in lahko prekvasi družbo. V kolikor bi se nam v skladu s tem naukom zdelo vredno živeti.
        Tako rekoč subsidarno – na svojem mestu.

        Del načela subsidiarnosti namreč ni le to, da mi ’tisti zgoraj’ ne jemlje dela, ki ga lahko opravim jaz sama, ampak tudi to, da se to, kar storim jaz (tu nekje spodaj) neizogibno v družbi pozna in bo poznalo (čeprav jaz tega ne bom opazila, kot bi želela) in je torej to vredno storiti. Je vredno storiti, tudi če neposrednih učinkov jaz ne bom videla.

        In se BO poznalo tudi na našem skupnem pojmu ‘skupnega dobrega’ v katerem rastemo. V malem. Vse do kritične mase.

        Škoda je, če se pustimo manipulirati v svoji zagrenjenosti in nekakšni užaljenosti ‘ker nismo pri koritu’. Škoda da se ukvarjamo (skorajda le) z zlom drugih. Velika škoda!

        Raje delajmo dobro, kolikor ga le poznamo. In tista gornja načela nam pomagajo bolje spoznati, kaj je dobro, zato jih je vredno tako poznati, kot se vanja poglabljati.

        Tole je recimo Stresovo predavanje o tem še iz časa ko je bil ljubljanski nadškof – govori na srečanju z laiškimi organizacijami (2011):

        Par korakov globino za njimi (zelo kratek uvod):

        1.del:
        https://www.youtube.com/watch?v=OGm1P5c_uew
        2.del:
        https://www.youtube.com/watch?v=edVu3kZgJVw
        3.del:
        https://www.youtube.com/watch?v=Ui2Toimudz0

        • Zdravko

          ta načela uporablja in jih vgrajuje v vse…
          ==========
          Predvsem, da jih vgrajuje vase!
          Težko je razložiti kaj je “narobe” s teološko moralko, da ni za v postavo in ideologijo.
          Morda bi kak duhovnik znal povedat, zakaj je teološka moralka premalo, da bi se zveličali. Kajti toliko jo je, da bi lahko že počasi razmišljali, kako nebesa dol potegnit na zemljo.

  • Vincencij

    in nihče ne more ustaviti Božjih načrtov s svetom

  • Mogoče bom spet deležen komentarja, da omalovažujoče ali domišljavo sodim tukaj o ljudeh, ampak vendarle naj povem, da mnogim med tukajšnjimi komentatorji in tudi nekaterimi avtorji člankov ne bi škodilo, če bi vsaj malo bolj verjeli tako v dobro v človeku ( vernemu ali nevernemu) kot tudi v moč Svetega duha v vodenju naše Cerkve.

    S pedantnim anankastičnim iskanjem izključno slabih točk in nato krivičnim posploševanjem teh slabosti ali “slabosti” se ne bo prišlo daleč. Še manj s paranoidnimi mislimi ali skoraj blodnjami o domnevnih ozadjih.

    Čudna je ta vera, ki bi morda verjela v Boga, ne pa v človeka in ne v Cerkev.

    • Zdravko

      Vera v človeka?!

    • Zdravko

      Celo vera v Cerkev ni na mestu prav preveč. To bi bilo malikovanje.

      • Zdravko, katerega leta si bil zadnjič pri bogoslužju?

        Ravno danes smo med bogoslužjem izgovarjali Credo

        ” Verujem.. in v sveto katoliško Cerkev, “

        • Zdravko

          Saj sem napisal “preveč”. Ni dobre ločnice najbrž, kdaj bi bilo preveč. Morda pa premalo vidim in ni nikoli preveč…

    • Gospod IF,
      mene pa zanima, ali ste:
      a) kot noj vtaknili glavo v pesek in nič ne vidite ali
      b) ste plačanec prostozidarjev.

      Me prav zanima, kolikšno je vaše delo in kolikšen avto vozie … 😉

      • Ena od prevar zla je, da skuša pritegniti ves človekov pogled vase in ga potem, ko drugega ne vidi več, počasi spremeniti v del sebe.

        Pretvarja se, da je resnica, pa je le laž v svojem bistvu. Je le ‘luknja v resnici’.
        ‘Šepetalec teme zla’ pravi nekako takole :

        “Poglej sem! Ne vidiš? To, TO zlo je Resnica
        In ta Resnica kaže, da je vse laž, da resnice ni v tem svetu.

        Kaj mi kažeš dobro… saj ni dobrega, vse se le pretvarja, vse ima neke svoj lastne interese, vse je le parodija dobrega. Poglej skozi tisti ‘privid’ dobrega, in boš videl, da je le laž in pretvarjanje. In tudi če ne boš videl, verjemi mi, tako je.

        Poglej sem, kamor kaže moj kazalec. Vidiš tale madež? Pa tole senco? Pa tole dvomljivost. Tudi če se ti ne zdi, je s tem gotovo kaj narobe. (Kaj pa je že dobrega prišlo iz Nazareta?)

        To, to, kar ti jaz kažem, je Resnica.
        Kakšna luč?!?
        Dobrega ni.
        Dobro je pobožna želja za idiote.
        Dobro je le samoprevara in laž.

        Le Tema sem resnična Resnica.”

        (koliko let je že, kar smo prvič molčali, ko je odstrt pogled na zlo nekdo prvič poimnoval besedo Resnica z veliko začetnico?
        Molčali smo takrat iz sočutja do bolečine človeka, ki ga je ranilo zlo.
        A predolgo smo molčali.
        In tako pustili da se je med nami razrasel ta sprevrženi enačaj ‘zlo=Resnica’. Ja, sokrivi smo za ta molk.
        Toda dovolj je! )

        • Me je malo zaskrbelo Alfe, da me ne bi razumel narobe: ‘Šepetalec teme zla’ ni noben človek, celo tisti nesrečenež ne (vsi se kdaj pustimo pravarati in smo takrat ‘ta nesrečnež’), ki ponavlja naglas, kar mu ta glas v notranjosti šepeta.

          Glas, ki sem ga poimenovala ‘Šepetalec teme zla’, je isti, ki ga Cerkev včasih poimenuje ‘sovražnik človeške narave’.

          Je eden od notranjih glasov, ki nam ‘šepetajo’ in nas vabijo v to, kar je skladno z njihovo duhovno naravo. Ta, ki prihaja od Boga nas vabi k Njemu in v Njegovo obzorje, oni drugi pa stran in v naš lastni žalostni propad, v mnogo tega, kar se nam na prvi pogled zdi zadovoljujoče in obetajoče, a zares nas osebnostno prej ali slej razžre od znotraj in nas naredi za neskončno manj, kot smo bili ustvarjeni. Praviloma seveda ne gre za ‘slišne glasove’ (niti v domišljiji ne) , gre bolj za vzgibe, včasih tudi misli, ki se nam ponujajo in pretvarjajo, da so naše lastne.

          Gre za obzorje notranjega razločevanja duhov – vzgibov, ki se porajajo v naši notranjosti, prav tisto, ki jo je ena najbolj nesrečnih osebnosti naše Cerkvene in narodove zgodovine v 19.stoletju (verjetno sicer dobronamerno) a strahotno zmotno in nesrečno prenesla na družbeno življenje: iz notranjih vzgibov in introspekcije vsakega človeka, na zunanje, na skupine in na ljudi.

          In kolikor je že notranje razločevanje duhov (vzgibov), misli (tudi idej) v svoji notranjosti nekaj blagodejnega in dobrega za naše ne le duhovno življenje, ampak za vso našo eksistnco, je princip razločevanja prenesen na ljudi ( politične nasprotnike ) v slovenski družbi pustil sled razkola in celo misel v nekaterih, da je tak razkol (raz-ločevanje) nekaj dobrega.

          (Skrbi me, ko vidim, da bi nekatere struje v Cerkvi – jaz vidim predvsem laiške, a ni nujno, da je to vse – ki so blizu politiki, svoj temelj iskale prav tam in bi radi videli žalostno zmoto nekega razsvetljnskega duhovnika skorajda med svetniškimi gestami. Zelo skrbi. Zelo daleč je od … )

          Če je namreč vsakodnevno notranje razločevanje duhov, ki nas vodijo in kam nas vodijo, nekaj, k čemur smo povabljeni in kar nam bo pomagalo spet in spet najdevati dobro, ki ga pravzaprav zares hočemo …
          … če je tako ko gre za naše notranje vzgibe -‘duhove šepetalce’, pa smo, ko gre za ljudi, povabljeni, da pustimo, da pšenica raste do žetve, kljub ljulki, ki raste sredi nje. Ob žetvi bo Gospodar žetve ločil pšenico od ljulke in to drugo zažgal, ljudje tega namreč danes ne bi znali brez škode za pšenico. Pšenico v bratih.

          Spremljamo pšenico v rasti (strahota bi bila, če bi obupali nad njo) in se je veselimo. Opazimo seveda tudi ljulko med njo (nemogoče je, da je ne bi, ko nas vendar boli pogled nanjo), a gojimo pšenico!
          V sebi in v svojih skupnostih kolikor je to v naši moči.

          • Zlo in dobro sta precej relativna pojma. Čeprav obstajajo stvari, ki jih nedvomno lahko označimo kot zlo: ubijanje nedolžnih bitij, prisvajanje tujega, laganje in še kaj, pa obstaja mnogo stvari, kjer ta pojem ni tako enoznačen, zlasti kadar se nanaša na nas in tiste, ki jih imamo radi.

            Zato je mnogokrat veliko vprašanje, ali je tisto, ker mislimo, da je dobro res dobro in zlo res zlo. Nekaj kar dojemamo kot zlo je morda v resnici dobro, ker morda potrebujemo bolečo izkušnjo, da bi se znebili lastnosti, ki nam ne dovoli notranjega razvoja na višjo raven. Mi stvari pogosto ne vidimo prav do njenega bistva. Zato je pametno biti previden pri označevanju teh pojmov.

            Mislim, da je v zvezi z zlom bistvo povedal Hermes Trismegist. Rekel je: “Največje zlo je ignoranca Boga.” Od tod izhajajo tudi druge izpeljanke zla.

          • Vsak točno razlikuje, kaj je dobro in kaj je zlo. TOČNO!

    • “S pedantnim anankastičnim iskanjem izključno slabih točk in nato krivičnim posploševanjem teh slabosti ali “slabosti” se ne bo prišlo daleč. Še manj s paranoidnimi mislimi ali skoraj blodnjami o domnevnih ozadjih.”

      Tako so delali komunisti (Stalin) in nacisti (Hitler) . Tako se obnašajo socialisti. Vsaj za eno politično stranko bi lahko rekli, da je njena glavna programska značilnost širjenje paranoje. Takšen kot voditelj, so tudi njegovi zagrizeni podporniki. Važno je le, da imajo ves čas nek razred, neko skupino, ki jo sovražijo. In če jih zaradi tega nekdo poimenuje nekdanje komuniste ali fašiste, se ne moti veliko. Enaki vzorci.

    • AlenkaN

      Nekateri komentatorji bi se radi umaknili v abstrakcije. Edino smiselno je razpravljati o konkretnih dejanjih. Recimo: Papež Frančišek kaže veliko naklonjenost do komunističnih diktatorjev.

      • Res? Do katerega? Saj jih ni veliko preostalo. Sem spregledal, da je medtem obiskal S.Korejo? Sem mislil, da so bili tam Laibach. Videl sem ga na Kubi. Približno enako se je obnašal do Kubancev in bratov Castro kot pred njim Janez Pavel, ki je prebil led. Pod Pavlom VI. in tajnikom Casarolijem je imel Vatikan mnogo več stikov s komunističnimi diktatorji. Tudi Titom. Ampak spet, takrat jih je bilo precej. Danes so bolj dinozavri.

        • AlenkaN

          Recimo do kitajskih komunistov. Prištejete pa lahko še diktatorje, ki se imajo za “socialistične”.

          Pavel VI in JP II sta seveda upala, da komunistične diktatorje zamenja demokracija. Papež pa kaže veliko naklonjenost do komunističnih diktatorjev in si ne želi, da bi jih zamenjala demokracija.

          • Morda sama veš, da je ta obtožba v zadnjem stavku nesmiselna.

          • AlenkaN

            Kaj je nesmiselno?

            Of course, it would be unfair to blame the pope for our national disaster. Nor would it be right to leave the solution to our many problems to his well-intentioned prayers. But his visit to Cuba nevertheless raises the question: Who will challenge a power that has been blessed?

            https://www.theatlantic.com/international/archive/2015/09/pope-francis-visit-castro-cuba/406120/

          • To je članek objavljen pred obiskom Frančiška na Kubi. Oblast, ki je dobila ( papežev) blagoslov? To je pač samo interpretacija. Sta tudi Janez Pavel in Benedikt potem isti oblasti dala blagoslov?

            Prej si omenila odnos do kitajskega komunističnega režima. Sveti sedež se pač pogovarja z njimi, ker je od ravni teh odnosov odvisen položaj milijonov kitajskih katoličanov, ki jim pod režimom evidentno ni lahko. Si ti za to, da pahnemo te milijone v mučeništvo samo zato, da si mi v Evropi operemo vest, češ, ta pravi protikomunisti smo na čelu s Cerkvijo?

            Sveti sedež je od nekdaj glede tega v spefičnem odnosu. Tudi z nacističnim režimom se je moral pogovarjati v skrbi za med drugim položaj Cerkve v Nemčiji. ( Ko je režim pokazal svojo protiversko in protikatoliško naravo se je sicer papež odzval s kritično encikliko Mit brennenden Sorge). Iz te relativne zadržanosti in diplomatskosti so sicer najbolj grobi nasprotniki Cerkve izpeljali potem nepravičen očitek, da naj bi bila kar podpornica Hitlerjevega režima; kar je seveda nesmisel.

            No, nekako podobno mi zvenijo tvoji očitki Frančišku, naj bi podpiral recimo kitajski komunistični režim. Jasno, da ga ne.

          • AlenkaN

            To, da papež Frančišek obsoja kapitalizem (in z njim povezano demokracijo) in blagoslavlja komunistične dikatatorje, pač ni samo interpretacija.

            Na Kubi ne samo da ni niti omenil demokracije, celo spoštovanja človekovih pravic ni jasno zahteval:

            Ángel Moya, a prominent Cuban pro-democracy activist, expressed disappointment that the Pope hadn’t been stronger in his comments. “John Paul spoke out clearly, but the current Pope is too soft, with regards to human rights,” he told the Guardian newspaper Sept. 20. “Cubans have a harsh life, but he has not been categorical enough when talking about civil liberties.”

            http://www.ncregister.com/daily-news/pope-francis-calls-for-another-revolution-in-cuba-of-tenderness

          • To, da papež obsoja kapitalizem, to je njegova največja slabost.

            Na visoki poziciji bi moral imeti res dobre svetovalce. Plus jezuiti razločujejo in imajo vsi vsaj dve univerzi in en doktorat.

            Danes večina ljudi kritizira sedanji kapitalizem, ki ni državni kapitalizem (socializem), ampak t.i.socialna država v kateri so visoki politiki in birokrati že močno skorumpirani od močnih podjetij. V tujini so to multinacionalke, pri nas državna podjetja. Le ta podjetja podkupijo politike in birokrate, da ti napišejo take zakone, da država tem podjetjem zagotavlja prikrit ali odkrit monopol. To je zlo zadnjih 50 let, Socialna država, ki temelji na crony capitalismu. Ko nevedna množica po svetu nabija po kapitalizmu (enako papež z bolečo izkušnjo peronizma in fevdalizma, saj v južni Ameriki kapitalizma nikoli ni bilo kot ga ni bilo v Rusiji ali na Balkanu), dejansko nabija po zlu crony kapitalizma, ki je strupena deviacija kapitalizma, kar vidimo pri Clinton, Bush in Trumpu, Merklovi, Putinu, Hollandu, Erdoganu, Orbanu in F21.

            Večina ljudi bi dejansko ta problem zdravila narobe, s strupom, ki je povzročil CC: z več države.

            Zdravilo je samo eno: nauči se gospodariti, spoznaj osnove ekonomije in ne boš več socialist, razen, če si pokvarjena baraba.

        • Papež Frančišek izrazil sožalje ob smrti nekdanjega kubanskega predsednika Fidela Castra
          http://radio.ognjisce.si/sl/184/aktualno/22390/

          Gospod IF,
          resnično me zanima, kaj ste? Ste:
          a) noj, ki tišči glavo v pesek in nič ne vidi,
          b) plačanec masonov?

      • Zdravko

        Morda Alenka. Morda ta papež ne bo eden od največjih papežev, kar jih poznamo. Ne vem, ali mu smemo to očitati.

  • Vincencij

    Papež Frančišek je bil podarjen Cerkvi v sredo, ki je dan, posvečen sv. Jožefu, pred praznikom sv. Jožefa marca 2013. Isti papež je v svoj grb poleg Jezusovega imena postavil še simbola Marije in sv. Jožefa. Ob svojem ustoličenju, na slovesni praznik sv. Jožefa, je zaključil homilijo, v kateri je govoril o sv. Jožefu Varuhu Cerkve, z besedami: »V njem, dragi prijatelji, vidimo, kako se odgovarja na Božji klic: z razpoložljivostjo in pripravljenostjo!«

    • Pustimo zanamcev, ali je bil podarjen ali je Trojanski konj. Mi lahko samo molimo, da bomo po vzoru prvih vernikov delali reklamo za Boga.

      Življenje prvih vernikov
      Bili so stanovitni v nauku apostolov in v občestvu, v lomljenju kruha in v molitvah. Vse pa je v duši navdajal strah, zakaj po apostolih se je dogajalo veliko čudežev in znamenj. Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval. Dan za dnem so se enodušno in vztrajno zbirali v templju, lomili kruh po domovih ter uživali hrano z veselim in preprostim srcem. Hvalili so Boga in vsi ljudje so jih imeli radi. Gospod pa jim je vsak dan pridruževal te, ki so našli odrešenje. (Apd 2, 42-47)

  • Ivo Kerže

    Žal članek ni mišljen kot prvoaprilska šala. Temelji (večinoma) na nizu preverjenih dejstev, ki pa pisce na forumu v glavnem, če prav razumem, niso ganila. Prihodnja dejstva bodo seveda spregovorila svoje in bomo potem pač videli, koliko je bila moja domneva pravilna. Eno izmed takih dejstev prihodnosti je formalna korekcija Amoris laetitia iz strani kardinalov, ki bo v teku tega leta skoraj gotovo izpeljana. Kaj ji bo sledilo?

    • Zdravko

      Tudi mene zelo zanima. Ali se je “formalna korekcija” sploh kdaj že zgodila?

      • Včasih ni bilo Iva Keržeta; z njim je tudi to mogoče. 🙂

    • Zame je eden izmed kazalcev, kam se mišljenje Svetega sedeža obrača, npr. prefekt Kongregacije za nauk vere. Doslej je že kdaj moral pojasnjevati (= razlagati, utemeljevati, popravljati …) marsikatero izmed papeževih (mogoče prehitro ali nerodno izrečenih, nepremišljenih) izjav. Dokler ostaja na svojem položaju, zvest nauku, je še neka ‘varovalka’, a če bi ga nameravali zamenjati, bi to utegnil biti dodaten alarm. Papež Benedikt je (v zadnji knjigi, v pokoju) potožil, da si ni znal izbrati pravih sodelavcev. Če obrnem: iz ‘profila’ nastavljenih sodelavcev lahko vlečemo indice ali domneve o smeri, ‘kam vleče veter’.

      • O, zanimivo. Prefekt kongregacije za nauk vere je zdaj postal že nadinstanca za kontolo papeža. Kadar ga “Frančišek lomi”. Kajne? Ne vem, a se bo na tem portalu počasi vsem odkegljalo, ali kaj …

        • Zdravko

          Ta papež je tak, dobrovoljen papež. Kot malce okajen, mogoče. Tega pa pri nezmotiljvosti papeža niso upoštevali. 🙂 Zdaj ga pa prefekt čuva.

        • Zanimiv fenomen, res, isti kolektiv, ki nekega zelo grešnega politika malikuje, časti kot Boga, istočasno papeža zmerja s komunistom, heretikom in Antikristom.
          Seve, da je tu moten kolektiv in ne papež. Le kaj so mu politkomisarji dali za piti, kaj kadijo, s čim se fiksajo?

  • “zmeda, ki se je razvila v tem pontifikatu”

    no, si se razvila sama. vsaj tule ji je precej doprinesla avtorjeva redna apokaliptika in žuganje z razkolom.
    ma škoda še enkrat vse pisat, ker so vrata zaprta in luč pod škafom.

    raje en oče naš.

    • Nekateri in ne smemo jim zameriti, si predstavljajo, da lahko življenje opišejo v eni knjigi. Če bib bilo tako, bi Bog vrgel na zemljo med ljudi tisto knjigo in rekel: “Berite in se po njej ravnajte!”

      Pa ni tega naredil. Na zemljo med ljudi je poslal svojega Sina, da je z življenjem pokazal, kako se živi Bogu po volji.

  • Andrej13

    Se mi zdi, da so ene dve tisočletji nazaj že nekomu očitali, da spodkopava vero očetov in se ne drži postave…

    • Takrat so z Jezusom na čelu poduhovili in nadgradili dotedanjo vero očetov in njihovo postavo.

      V kaj se pa sedaj nadgrajuje Jezusova vera in postava?

  • veronika

    Čemu koristi stavek: „Včasih ni bilo Iva Keržeta; z njim je tudi to mogoče (IF 3.4.2017 ob 12:18)“? Spoštujmo osebo oz. vsaj pravico do drugačnega pogleda!

  • Ivo Kerže 3.4.2017 ob 11:17:
    “… Temelji (večinoma) na nizu preverjenih dejstev, ki pa pisce na forumu v glavnem, če prav razumem, niso ganila. Prihodnja dejstva bodo seveda spregovorila svoje in bomo potem pač videli, koliko je bila moja domneva pravilna. Eno izmed takih dejstev prihodnosti je …”

    Se opravičujem, gospod Ivo. Toda ne sprejmem napovedovanje prihodnosti enako kot dejstvo, pa me vaš prispevek ni ganil.

    • Ivo Kerže

      Nisem vedel, da ne smemo presojati znamenj časov po indicih, ki so na voljo (ali ni Jezus govoril o muževni stebliki)…

  • veronika

    Tine 13:44
    …V kaj se pa sedaj nadgrajuje Jezusova vera in postava?

    Sedaj: Postave se ne nadgrajuje, ampak se vrača k Mojzesu: Ločitev od zakonca in nova poroka naj »morda« ne bi pomenila prešuštva.

    • Sedaj gre potemtakem za odmik od ljubezni do Očeta k ljubezni do svetnega.

      “Ne ljubite sveta in tudi tistega, kar je v svetu! Če kdo ljubi svet, nima ljubezni do Očeta, kajti vse, kar je v svetu – telesno poželenje, poželenje oči in ošabno vedenje – ni od Očeta, ampak od sveta (1Jan.2,15-16).

  • Martin_

    Ljudje se delijo na dva tabora. Prvi tabor tega papeža kritizira. Ta tabor mi je všeč, ker dela v skladu s tem, kar govori. Drugi tabor sicer papeža Frančiška hvali, toda ne deluje v skladu s tem, kar papež uči – govori in dela. Pripadnik tega tabora sem tudi jaz.
    Božje usmiljenje je očitno edina rešitev.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI