Revolucija vse spremeni

Matevž Sedej 28.3.2017 6:35
 

Nagodetov proces, dr. Boris Furlan je četrti z leve.

Tujec, poročen s Slovenko, ki razmišlja, da bi napisal spomine na svojega očeta, mi je pred kratkim dejal, da je v Sloveniji nemogoče izdati biografijo 20. stoletja, ne da bi jo leva ali desna javnost takoj ožigosala za “našo” ali “njihovo”, posameznika (avtorja) za “našega” ali “njihovega”.

Nekaj več težav glede tega je pri knjigi Stashe Furlan Seaton “Vojna vse spremeni” (Modrijan, 2016), ki je slovenska izdaja spominov, ki so pred tem izšli v ZDA, kjer avtorica živi. Gre seveda za hčerko dr. Borisa Furlana, pred vojno enega najbolj znanih slovenskih pravnikov, ki je že tedaj bil mednarodno uveljavljen, običajno pa se ga je uvrščalo v liberalni tabor.

Tragično usodo pokojnega dr. Furlana je literarno ubesedil Drago Jančar v Joyceovem učencu. V pričujoči knjigi pa gre za pripoved njegove hčerke, ki je kmalu po vojni uspela zbežati v Rim in nato v ZDA. Opisuje svoje zgodnje otroštvo v Trstu in nato v Ljubljani, kamor se je družina zatekla pred fašizmom (oče Furlan je bil takrat – prvič! – obsojen na smrt), a je tik pred napadom na Jugoslavijo zbežala prek Grčije, Turčije, Egipta in Južne Afrike v ZDA. Ta del pripovedi – kljub drami begunstva – je mestoma skoraj potopisen, celo dekliško avanturističen in morda nekoliko predolg. Iz opisa družinskega življenja pa pred nami vstaja podoba očeta dr. Furlana, kot zavednega Slovenca in Jugoslovana, prepričanega demokrata, občudovalca zahodnega, anglo-saksonskega sveta in toplega očeta; liberalca, ki pa je – v besedah hčerke – “bil ponosen name, ker sem prejela birmo, in zadovoljen, ker sem hodila k maši”.

Šele v New Yorku leta 1944 v to dekliško pripoved vstopijo prvi resnejši vsebinski razmisleki, četudi se mnenje avtorice o jugoslovanskem komunizmu do konca oblikuje šele z očetovo (drugo!) obsodbo na smrt. Mlada Staša namreč z začudenjem opazuje (in enako njen oče), da so “zahodne obveščevalne službe zdaj prikazovale Mihajlovića kot izdajalca in nacističnega kolaboranta”. Kljub temu se družina vrne v Evropo, v London, kjer se oče priključi jugoslovanski begunski vladi in sprejme sodelovanje s Titovim partizanskim gibanjem. Še več, starša z ničemer ne preprečita, da se mlada Staša iz čistega domoljubja odloči, da se prek Barija pridruži slovenskim partizanom v Dalmaciji.

Že v Bariju je presenečena: v partizanskem gibanju so povsem drugačni ljudje, kot si je predstavljala; sprejmejo jo z nezaupanjem. Sumničenje, partijski elitizem in nerazumne vojaške odločitve jo spremljajo ves čas do zmage, ki jo pričaka v Zadru. A kakšna zmaga je to: “Ulice v Zadru so opustele. Nihče ni praznoval, zastave niso vihrale in glasna, odmevajoča tišina je legla na prazne ulice. Na njih so ostale le sence nedavne preteklosti. Naša skupina je konec vojne pozdravila z globokim molkom.” Podobna puščoba nekaj dni kasneje v Ljubljani, kjer je nekdaj topli dom Furlanovih že žrtev komunistične zarote in nadzora, oče Furlan pa v neke vrste hišnem priporu v hotelu Slon. Tudi Joža Vilfan, ki je nekoč služboval pri Furlanovemu očetu, dr. Furlanu ni pripravljen pomagati.

Stašin brat Borut, ki – kljub očetovemu priporu – vsaj navzven ostaja lojalen član partije (tretji otrok, Aljoša, ki je ostal v ZDA, se konec vojne od tam odpravi na šolanje za pilota v Sovjetsko zvezo) Staši uredi delovno mesto pri jugoslovanskih oblasteh v Trstu, kjer je nekoliko varneje kot v Ljubljani. Tam se ji – potem ko ji zlomljena mati pride povedati, da naj se za nobeno ceno ne vrača v Ljubljano – kot prevajalki iz angleščine odpirajo oči. Pobegne v Rim, od tam nato v ZDA.

Tu študira in gara, je svobodna, a hkrati polna bolečine zaradi ločitve od staršev. Nov udarec je novica leta 1947 o tem, da so jugoslovanske oblasti očeta obsodile na smrt. Po pomilostitvi na dolgoletno zaporno kazen, ki se prekine zaradi Furlanovega težkega zdravstvenega stanja, je komaj kaj bolje: oče živi v revščini (odvzamejo mu celo strokovne knjige), ki jo hčerka komaj lahko lajša s paketi z rabljenimi oblačili in zdravili. Oče ji piše ganljiva pisma: “ljuba hčerkica” mora rezati globoko v njeno srce. Od daleč ljubeče spremlja hčerkino šolanje, vživljanje v ameriško družbo, ljubezen, ustvarjanje družine.

Kar je bilo o dr. Furlanu manj znano: hčerka – ki se poroči v verno protestantsko družino – piše o očetu kot o vernem človeku, ki si je v zapor kot edino knjigo, ki jo je lahko imel, izprosil Sveto pismo. V zaporu mu je najljubši Job. Po izpustitvi začne redno, vsak dan hoditi k maši.

V začetku letošnjega leta je pri Modrijanu izšla še knjiga spominov Stašinega brata Aljoše, z naslovom “Domov”, v kateri je popisal svojo pot iz ZDA prek pilotske šole v Sovjetski zvezi do Slovenije leta 1946. Uvod v kratko, zelo berljivo delo je napisala njegova hčerka Špela Furlan, javnosti znana kot nekdanja uslužbenka v uradu bivšega predsednika Kučana. Špela Furlan zapiše, da zgodba njenega očeta “dopolnjuje predstavo o usodi, ki je doletela člane družine Borisa Furlana”, kar je nedvomno res. Ker je zgodba Aljoše pravzaprav predvsem  (sicer zanimiv in dobro napisan) popotni dnevnik, iz katerega lahko kvečjemu zelo posredno sklepamo na avtorjeve občutke in razmišljanja, pa bi bilo težko reči, da Aljoševa pripoved  prinaša neko dodatno vsebinsko osvetlitev družinske usode ali tistega časa.

Bolj interpretativen je predgovor Špele Furlan, kakor tudi nekateri (uredniški?) dodatki k spominom. Tako npr. zapiše, da je oče – ki je postal novinar v zunanjepolitičnem uredništvu Dela – delal v skupini novinarjev, ki so “pogumno motrili dogajanje v svetu in razgaljali zakulisja” (govorimo o poznih štiridesetih in zgodnjih petdesetih letih…). K fotografiji uredništva je dodan podnapis: “V takratni zunanjepolitični redakciji Dela je prevladovalo vzdušje prijateljstva in dobre volje.” To je bilo v času, ko je režim mrcvaril Aljoševega očeta… Zelo težko je tudi razumeti, zakaj se je urednikom zdelo primerno v knjigo dodati besedilo Aljoševega neobjavljenega članka ob dnevu republike leta 1962. V njem je težko prepoznati kaj drugega kot politični pritisk na novinarje.

O po dolgih letih prvem srečanju Aljoše Furlan s sestro Stašo v ZDA pa Špela Furlan zapiše, da ga je “verjetno gledala sumničavo. Nihče iz socialistične hemisfere zanjo ni bil povsem vreden zaupanja.” Tako nezaupanje je Špela Furlan v srečanju s teto več kot trideset let kasneje začutila tudi sama in ga pripisala “stereotipom McCarthyeve Amerike o socialističnem bremenu opranih možganov”. Staša se srečanj z Aljošo (in Borutom) v ZDA spominja nekoliko drugače: “Ko sta Aljoša in Borut obiskala Washington, sta mi pripovedovala zgodbe o Ljubljani: o neusmiljenem preganjanju opozicije, korupciji in gospodarskem razsulu.” In je hkrati do bratov razumevajoča: “Oba brata sta bila vestna pri svojih dolžnostih: Borut je delal v sodni medicini, Aljoša pa je bil mednarodni dopisnik časopisa Delo. Vseeno pa sta zaradi očetove obsodbe morala prenašati ekonomske sankcije in nadlegovanja v osebnem življenju.”

Morda sta ta nadlegovanja Stašina brata prikrivala svojima družinama ali vsaj svojima otrokoma. Bodimo razumevajoči do tragične usode preostalih članov družine Furlan! Kakšni boji so morda potekali v duši teh mladih ljudi! Le kaj se je dogajalo npr. v Aljoševi duši, ko je kot novinar spremljal Tita na obisku v Indiji in Burmi – fotografija v knjigi ga kaže sedečega neposredno ob Titu, ob  njej pa je zapisano, da je šlo za obisk leta 1956 (srbska Wikipedija navaja sicer ta dva obiska konec leta 1954 in v začetku leta 1955). V tistem času si je njegov oče na vse načine prizadeval, da bi mu jugoslovanske oblasti dovolile, da odide v ZDA k hčerki, januarja 1956 je zaprosil za pomilostitev, ki bi mu odprla pot do ameriške vize.

A tragične usode družine Furlan ni bilo konca. Oče ni bil pomiloščen, Aljoša je nepričakovano umrl star 36 let, Borut in njegova žena pa v prometni nesreči v sedemdesetih letih. Stasha se v ZDA srečno poroči, njen mož kasneje postane pastor, ona pa zapiše: “Moja odločitev, da se pridružim Titovemu odporniškemu podzemlju je bila nepremišljena! Gnal me je strupen bes do nacistov in fašistov… No zdaj veste, kaj je sledilo. Tudi peklensko žrelo bi bilo prijetnejše.”

Zgolj po ameriško oprani možgani? Ne, ni bila le vojna, ki je vse spremenila, kot se je zapisalo avtorici v naslovu. Vse je spremenila revolucija.

Opomba 1: Objavljamo povezavo na prispevek D. Kaloha Hčerka in sin obsojenca na Nagodetovem procesu Borisa Furlana o predstavitvi knjige v Unionski dvorani v februarju 2017.

Opomba 2: Objavljamo povezavo na recenzijo knjige B. Nežmaha v Mladini.

 

 
Značke:

105 komentarjev

  • Igor MB

    Če vam je jasno, da “revolucija spremeni vse”, bi pričakoval, da se podvizate in podprete demokratično alternativo.
    Če še niste opazili, naj vam odprem oči, da trenutno na Zahodu poteka veganska revolucija. Nujna je. Birokratska učinkovitost značilna za holokavst se je zdaj presetila v industrijsko izdelavo mleka in mesa. Že tudi tolče človeštvo nazaj z vse večjo neobvladljivostjo civilizacijskih bolezni.
    Boste kaj naredili za miroljubno alternativo? Ne govorim o čevapčičih na žaru. Govorim o evoluciji namesto revolucije.

    • Ja, tako daleč smo prišli, da sem pred par dnevi zasledila reklamo za novo vrsto zelenjave: “veganski radič”. 🙂 Kakšen pa je radič sicer? (Mogoče pa je v veganskem toliko pesticidov, da ga polži in gosenice niti od daleč niso mogli ovohavati?) Vsaka stvar lahko zaide v pretiravanje – a trgovci dobro vnovčijo našo ‘željo po nesmrtnosti’.

    • Igor MB

      Na TV? Nimam televizije, a sem na Facebooku zasledil šale na ta račun.
      A izgleda, da se jim je marketing kar posrečil. Veliko se govori o tem radiču…

      • Kapodistrias

        V članku je prikaz tragične usode ene najuglednejših slovenskih družin, neki Igor MB pa o veganstvu in drugih neumnostih. Pač, tipičen proizvod pobesnelega časa, ki mu je botroval boljševizem/komunizem in zdaj še njegovi dediči: brezčutnost, čustvena otopelost, neko kvazirazumniško nalaganje. Kam smo prišli?

  • Kaj reči ob usodi Furlanovih?

    Presenetljivo je, da tako pameten in izobražen mož, kot je bil dr. Boris Furlan, ni bil v stanju dojeti bistva svetovnih tokov ter vloge revolucije in zločinskega marksizma v njih. Prav neverjetno je, da je bil je tako naiven, čeprav je moral vedeti, kaj se dogaja v Sovjetski zvezi in kakšna je narava tega režima. Prav tako je čudno, da mu brutalne množične komunistične likvidacije potencialnih političnih nasprotnikov niso nič povedale. Dojel je šele, ko je sam prišel na vrsto. Svojo naivnost ali preračunljivost je drago plačal. Morda pa še premalo.

    Sin Aljoša kot režimski novinar in vnukinja Špela kot zaupnica zadnjega šefa ZKS nadaljujeta njegovo pot. Ali gre tu za stockholmski sindrom ali za slo po vplivu in udobju ali za vero v komunizem in njegove nosilce? Ali za vse hkrati? Težko reči.

    Ali se lahko iz tega kaj naučimo? Zdi se, da tudi danes ne manjka naivnežev, ki niso zmožni dojeti svetovnih tokov, namer in njihovih posledic. Naključij ni. Račun pa vedno pride.

    • Igor MB

      Nasilja je v prvi polovici prejšnjega stoletja bilo ogromno na vsakem koraku. Vidni Slovenci so se odločili prikloniti Nemčiji, čeprav so odlično vedeli, na katerih temeljih sloni Hitlerjeva moč.
      Tudi danes je nasilja preveč. Kdor hoče, o njem razmišlja zavestno. Ostali podzavestno.

      • Zdravko

        Nevidni Slovenci so se odločili pokloniti Stalinu, čeprav so odlično vedeli na katerih temeljih sloni Stalinova moč.

        • Vidni in nevidni Slovenci pa so dobro vedeli, da sta Hitler in Stalin bila dolgo časa zaveznika, skupaj na isti strani sta začela vojno na Evropo (razkosanje Poljske, Baltika in napad na Finsko), ter imela sta skupni temelj v socializmu, Marxu in Engelsu, koncentracijskih taboriščih, kultu osebnosti, strankarski vojski, partijski privatizaciji Države, centralno plansko gospodovanje, slepljenje množic, sla po oblasti in vojni

          • Slovenski komunisti so v Mariboru navdušeno pozdravili prihod nemških nacional socialistov na Jugoslovansko ozemlje, v Trbovljah so pa slovesno skupaj praznovali 1. maj. Seveda so z njimi in italijanskimi fašisti bratsko sodelovali tudi ob drugih prilikah.

            Ali mislite na te vidne navdušence, Igor MB?

          • Igor MB

            Nisem vedel, a verjamem. Tudi v očetovo vas je banjaluški komunist petokrake prinesel šele, ko se je četa že zbrala.
            A moj komentar se je nanašal na vašo prenagljeno sodbo. Pameten človek je zlahka opazil, katero nasilje je večje in bolj bolano. Da se je zadovoljil s suboptimalno rešitvijo? Poglejte sebe, pa se boste prepričali, da tako vsi delamo vsak dan. (Ta opomba je teoretične narave. Ne nanaša se na noben vaš konkreten komentar. A je z matematično natančnostjo gotovo pravilna.)

          • Zdravko

            Katero nasilje se je izkazalo za večje in bolj bolno?
            Žrtev komunizma je neprimerno več kot žrtev nacizma!
            Česa nisi vedel, neki?! In česa še ne veš, da pišeš take “matematično natančne” komentarje?!

          • Igor MB

            Zdravko,
            nacistično nasilje je brez kančka dvoma bilo večje in definitivno bolj bolno. Potem ko je moja družina prelila kri za tvojo svobodo, je lahko biti nehvaležen. Hitler je vsem pismenim jasno zapisal, kakšne namene ima s teboj.

            In še enkrat. Če si se kdaj v življenju dotaknil Svetega pisma, bi se moral do sogovornikov obnašati vsaj malenkost manj nesramno.

          • Gospod Igor,
            ali veste, da je bilo mrtvih v načrtno povzročeni lakoti v Ukrajini za kak milijon več kot je bilo mrtvih Židov v holokavstu?

            Ne? No, sedaj veste.

          • Zdravko

            Tudi Tito in Stalin sta pismenim zapisala kakšno svobodo jim prinašajo.
            Sploh sta skupaj začela to vojno, v kateri je prelila kri tvoja družina.
            In koliko krvi je bilo prelite še v desetletjih po vojni?! Mar je tebi za kri!!! Celo do te iz lastne družine. Sicer ne bi pisal take komentarje.

          • Igor MB

            Gospod AlFe,
            Tudi vi veste, da se je med golodomorom Stalin igral boga pri določanju, kateri njegovi sodržavljani bodo trpeli več in kateri manj lakote. Po drugi strani je Mein kampf zelo jasen glede vrednosti Slovanov.

          • Igor MB

            Vnaprej se opravičujem za nevljudnost. Nekaj časa me ne bo. Hitim na Kritično maso. V Mariboru jo imamo dan prej kot v Ljubljani…

          • Zdravko

            Praviš torej, da se Stalin samo igral, Hitler je pa mislil resno. In kako malo pameti je menda potrebno, kot praviš, da bi ločil kaj je “katero nasilje je večje in bolj bolano”.
            In potem se čudiš, če veljaš za žalitev inteligence?!

          • Igor MB

            Zdravko, špot gre iz ust v nedrje.

          • Zdravko

            Ne hodi sem žalit.

          • Igor MB

            Zdravko, ne morem pomagati tistim, ki nočete razumeti, kaj hočem povedati. In mi polagate neke druge besede v usta.

            A da mimoidoči tretji ne bi dobili zaradi obilice tvojega kričanja napačen vtis, se bom potrudil še enkrat. Tineta sem opozil, da je njegov komentar: “Svojo naivnost ali preračunljivost je drago plačal. Morda pa še premalo”, preošter.

            Seveda drži, da je naivnežev veliko tudi danes. In da njegova drža nikakor ni bila ne vem kako pretirano naivna in nevredna intelektualca.

          • Zdravko

            Pameten človek je zlahka opazil, katero nasilje je večje in bolj bolano.
            ======
            Kdo ti kaj polaga v usta?

          • Igor MB

            Potem mi pa prosim razloži svoj stavek: “Praviš torej, da se Stalin samo igral, Hitler je pa mislil resno.”

          • Zdravko

            Stalin igral boga pri določanju, kateri njegovi sodržavljani bodo trpeli več in kateri manj lakote. Po drugi strani je Mein kampf zelo jasen glede vrednosti Slovanov.
            ==========
            Tudi tako si napisal. Dovolj te imam in tvojega sprenevedanja. Najprej žališ, potem se pa delaš neumnega.
            Nehaj žalit inteligenco komentatorjev.

          • Igor MB

            Zdravko, še enkrat.

            Matematična natančnost se ne nanaša ne na Stalina in ne na Hitlerja. Zelo jasno sem zapisal, da se nanaša na Tineta in nas vse, ki vsak dan sprejemamo napačne odločitve. V kontekstu da ne kaže gospodu Furlanu preoštro soditi.

          • Zdravko

            Si mojster v sprenevedanju. Še vedno ti ostane izbira večjega in bolj bolanega nasilja. In suboptimalne odločitve tvojih, ki so kri prelili zato.

          • Igor MB

            Zdravko!
            “Si mojster v sprenevedanju”, a: “Ne hodi sem žalit”. Kdo tu koga žali?

          • Igor … že nekaj časa me ima, da bi se vpletla in povedala ta svoje.
            Komur tako uspeva obračat besede, da sfiži vsebino do neprepoznavnosti, temu rečemo da je manipulator.
            Ker ni namen iskanje, ampak vztrajanje na okopih.
            To se vidi na daleč in tega ni moč skriti.

          • Igor, ti si najbolj nesramen.

            Tvoja družina ni padla za nikogaršnjo svobodo, saj je komunizem ni pribesel.

            Večje zlo je bil komunizem. 2. svetovne vojne bi pa bilo konec z ali brez tvojih partizanov.

          • Igor MB

            Amelie, jaz sem bil član stranke Zares, preden sem prvič prisurfal do Časnika. In sem zdaj član neke druge seveda levo-sredinske stranke Zavezništvo. Menite, da vztrajam na okopu in ne iščem? Kaj torej menite o mojem mnenju, da vi, osebno vi, vztrajate na neveganskem okopu? 😉

        • Ne bi rekla, mnogi niso vedeli.
          Itak so se najprej znebili tistih ki so vedeli (in ki niso bili na liniji).

    • Neprepoznavnost komunizma dobro razloži g Emeršič na tejle povezavi:
      https://www.youtube.com/watch?v=r1YkGE-kRSs

      In tudi razlike z fašizmom itd.(nisem še pogledala v celoti).

  • Zdravko

    Kaj reči ob Igorjevem komentarju o veganih!? Naj bo nič.

    Strašne tragedije so se dogajale. Kot je dodala Staša
    “…pridružim Titovemu odporniškemu podzemlju je bila nepremišljena! Gnal me je strupen bes do nacistov in fašistov…”
    Celo sovraštvo mora biti razumno. Da se ne spremeni v strup in potem pripelje do tega kar je sledilo. Verjetno je podobno z bratoma.
    Nič ne piše kaj je bilo z Aljošo, da je umrl pri 36? Ali kakšna je bila to prometna nesreča brata Boruta?! Udbaška zgodba morda?
    Običajno spoznamo komunistično razdejanje šele potem, ko je prepozno.

    • Tole je tudi mene šokiralo in mi dalo misliti:
      Strašne tragedije so se dogajale. Kot je dodala Staša
      “…pridružim Titovemu odporniškemu podzemlju je bila nepremišljena! Gnal me je strupen bes do nacistov in fašistov…”

      Kako ljudje, ki podležejo slepi strasti, sovraštvu, naredijo veliko napako, da zaradi nasprotovanja izberejo drugo zlo.

      Ravno danes je na FB en moj prijatelj duhovnik hvalil Primca. To mi je dalo misliti, da sodobni slovenec v svojem sovraštvu do komunizma ne zna več razmišljati in razlikovati. Zato voli lažne preroke. Za karizmatične proglaša manično psihično bolne ali manipulativne psihopate, medtem ko treznih ljudi ne voli, ker so dolgočasni. Socialistični volivci pohabljeni od kulta osebnosti so kot žena, ki za moža izbere pijanca in pretepača. Po njegovi smrti ji dvori normalen moški, a njej je dolgočasen. Spet si izbere takega, na visokih obratih, ki jo bo parkrat na teden prebutal. In na koncu se že četrt stoletja dogaja, da antikomunisti v Sloveniji ne znajo izbrati najboljšega med sabo, najrazumnejšega, najboljšega gospodarja. Ampak si izberejo najbolj norega, najbolj motenega med sabo in ga potem še najbolj premaknjeno podpirajo ves čas kot kaka nevarna sekta.

      • pavel,če se že ne morete držati tematike v člankih,ki jih komentirate-zaupajte nam vsaj kje vendar VI kandidirate….da bomo imeli v bodoče vsaj možnost izbrati vas kot najboljšega…?

        • Ne kandidiram.

          • Vsaj to, kateri stranki boste dali svoj volilni glas? Vem, da odgovor ni obvezen, toda glede na kritiko vseh strank, mene prav razganja od radovednosti. ŽAL! 😮

          • A po novem se zmerjanju s psihiatričnimi diagnozami reče kritika?

          • Igor MB

            IF, na Časniku je včasih malo naporno komentirati. Veliko komentatorjev je zelo glasnih nasprotnikov leporečenja in politične korektnosti.

            Priznam, da tudi mene zelo moti vpletanje medicinskih diagnoz v politiko. Tudi sam imam za osebo, ki je poskušala narediti samomor, ustrezno medicinsko diagnozo. Tako vem, da nekatere diagnoze označujejo neprimerno bolj senzibilizirane posameznike od velike večine, ki samo poskuša preživeti družino in sebe v tem čudnem svetu. In sem pripravljen pomagati politikom, ki dejansko potrebujejo medicinsko pomoč. Seveda opažam številne izjave, ki indicirajo, da najbrž gre za takšno osebo. A kaj ko se na dolgi rok izkaže, da ne gre za presenzibilizirane ampak premalo senzibilizirane politike. Ki brezobzirno hodijo po številnih drugih. In tako “vidijo dlje, ker stojijo na ramenih velikanov”, če obrnem znano Newtonovo priznanje.

          • Dal bom glas stranki, ki bo najbolj klasično liberalna, se pravi bo najbolj ekonomsko reformna, da zmanjša moč obeh mafij. In bo v štartu napovedala, da z Jj ne gre v vlado. In nima komunistov med funkcionarji. Ter FDVjevcev (Tonin me moti).

            Zaenkrat odlično kaže NSi in Reset.
            Reset so fantastični: uspešni delavci v tujini (nič bivših komunistov, nič socialistov), upam, da ne dobijo vrinjenih levih in desnih udbovcev.

            Odmevi od 3.minute do 14.minute

            http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174462763

          • A pejd se solit. To ni tema članka, niti malo, kakšno oblast ti hočeš. A ne razumeš slovensko? Sicer pa – če hočeš oblast brez JJja, potem boš imel oblast z levo večino. Ni druge računice v Sloveniji trenutno. Ni čudno, da te imajo nekateri za levega agenta ( čeprav po mojem nisi), če take pišeš…

          • Igor MB

            Pavel, ti boš ošter a pošten kritik. Kaj meniš o peticiji moje stranke? ttps://www.pravapeticija.com/signatures/za_redno_usklajevanje_pokojnin_in_izplailo_regresa/

          • Igor MB

            Gospod IF. Je po vašem mnenju možna desna koalicija v Sloveniji brez korupcije?

          • IgorMB, kdor vlada daleč manj časa in ima malo možnosti temeljito kadrovsko prerešetati gospodarstvo, odvisno od države ali v državni lasti in v javnem sektorju, ta stran ima po logiki manjše možnosti, da se skorumpira. Oz. se skorumpira manj. Casovna komponenta med vladavino levice in desnice je pri nas okoli 80%:20%. Ob tem, da ima levica svojo prednost in svoje kadre ( tudi udba) nameščene, v položajih v ospredju in ozadju že od prej.

            Ne vem, kakšna bo naslednja desna vladavina glede korupcije. Zmeraj obstaja nevarnost, da gor pridejo ljudje, ki bojo mislili: “Mi bi tudi pokradli, kar se da”. Važne so razmere, kjer je čim manj možnosti, da ljudje pridejo v te skušnjave. Plus učinkovita kontrola in sankcioniranje.

          • Igor, najprej hvala ti za oba komplimenta. V slovenski mlačnosti in hlapčevski hinavskosti (ko ljudje samo za hrbtom povedo negativno mnenje, in še to potencirano in dostikrat projecirano) mi je kompliment ostrosti všeč, sploh ker zelo pazim, da ne spadam v množico pljuvačev, ki vedno pljuvajo njihove, svojih barab pa nočejo videti.

            Peticija se mi zdi OK. Danes je glavni kršitelj delavskih pravic prav država. V turizmu, kjer dela moja žena, je pravo suženjstvo. Ljudje delajo mesece brez enega dneva frej, ni dopustov itd. Zakonodajo državno nastavljeni direktorji turističnih kolhozov brutalno kršijo.

          • Pavel… “kriva država ?”
            Predvidevam, da si imel v mislih oblast.

          • Igor MB

            Pavel, hvala. 🙂

          • Igor MB

            Gospod IF, moje mnenje je, da bi v Sloveniji poleg v teoriji splošno sprejetih dimenzij levo-desne in liberalno-avtoritarne obvezno dodati še korupcijsko. Meni se zdi ločevanje po tej tretji dimenziji pomembnejše od doseganja svojega prav po prvih dveh. Tako menim, da bi v Sloveniji za spremembo navad bila najučinkovitejša velika levo-desna protikorupcijska koalicija. A po drugi strani bi najbolj zacementirala obstoječe prakse velika levo-desna korumpirana koalicija. Sam dvomim, da se je ob priseganju na standardne leve ali desne vrednote danes v Sloveniji mogoče izogniti prevzemu pobude s strani korumpiranih politikov.

      • Igor MB

        Baubau, če smo striktni se tudi vaše vprašanje ne nanaša na temo posta.
        Kar ni nič narobe. Je kar tipično za vsako debato. Ne samo na spletu, kjer tipično zaidemo nekje po dvajsetem komentarju. Tudi sicer. Glejte. S sedmine se večinoma vračajo nasmejani…

        • Igor MB, vi ničesar ne razumete.

          Ni mogoče enega zla premagati z drugim še hujšim zlom. To je (ali naivno ali preračunljivo) poizkušal g. Furlan in se mu je logično maščevalo.

          To nikakor ni drža, vredna intelektualca.

          • Zakaj se na Igorja sedaj še ti spravljaš s takim zaničevanjem, dajanjem v nič? Dajanje v nič je, češ “ti nič ne znaš”, “ti nič ne veš” je tako značilno za tradicionalno družbo, gospodovalce, ki so ga zadnjih 100 let posvojili komunisti, ki naj bi se ravno proti temu bojevali.
            Kdor je danes navajen dialog zaključevati z drugo osebo s tako lastno napihnjenostjo, ki vsakega drugega človeka naredi popolnoma O, je v mojih številnih izkušnjah gotovo bil član partije ali njihov ubogljiv hlapec.

          • Igor MB

            Tine, prosim, da tako odločno komentirate pod komentarjem, na katerega se ta vaša sodba nanaša.

            P.S. Sicer dajete vtis, da je Baubau zlo, ki ga ne morem premagati jaz, ki sem še večje zlo… 😉

          • Kapodistrias

            S kakšnim še hujšim zlom pa je dr. Furlan poskušal premagati manjše zlo? Človek ne more verjeti takšnim nebulozam.

      • Res je sprememba tematike, se strinjam. Nadaljujem, predvsem manj ostro, kot g. Pavel, a z zelo podobnim zelo velikim dvomom v resno premišljenost odločitve, da stranka v svojem imenu poudarja otroke. Zelo, zelo po robu. Ni dobro, ni dobro. O članih stranke ne morem govoriti, ker jih v resnici ne poznam, a me je bilo velikokrat sram, ko smo nekatere poslušali v medijih. Se bojim, da ni bilo dovolj razlikovanja. Nekoč smo samo za preprost izbor imena glasila SKŽ krepko razmišljali, da bo imelo ime pravi poudarek, da se bo odražalo v njem poslanstvo in duh skupnosti.

        • Zdravko

          Zelo slabo, se strinjam. Pa so se že imenovali Glas za družine. Potem pa so menda na ustanovnem kongresu izglasovali nazaj “za otroke”.
          Tudi brez tega mislim, da bo Zevnikova Primca odvlekla v jamo. In še so zelo blizu krščanskim socialistom. Torej kup problemov.

        • Oh, skž, pol se pa midva 100% poznava.

          • Zna biti, da sva se kdaj srečala v SKŽ, a to pred 20 do 30 leti… Novi izzivi bivanja so me iz SKŽ odnesli, poklicala me je druga pot, a nikoli se niso podrli mostovi do omenjene skupnosti…Nikoli se tudi ne ve, kdaj me bo življenje spet bolj aktivno postavilo tja.

          • Jaz sem začel, ko je začel p. Vili kot asistent SKŽ. 25 let nazaj. Potem sem kakih 15 let zunaj, s tem, da sem še hodil kasneje vsaj na DV.

        • Kaj ima vse to razpravljanje zveze z Borisom Furlanom in usodo njegove družine? Nič od niča. Razen tega, da ste se lotili neke povsem nove stranke, ki deklarira družinske vrednote. Zakaj le neki ne bi smela deklarirati družinskih vrednot? Ali pa tudi pronatalitetno politiko? Končno ima to tudi razumska ozadja, ko je jasno, da se veliki oblaki zgrinjajo nad Evropo (in Slovenijo še toliko bolj) prav zaradi demografske suše, ki se bo poglabljala, če se trendi ne obrnejo. Končno- ljudje s(m)o v tej deželi svobodni ( menda še?) in imajo, če jim tako ustreza, pravico ustanoviti magari stranko, katere politični cilj bo Slovence preseliti na Mars.

          Ne razumem hude iritiranosti ljudi nad stranko, ki jim ni všeč. Taka iritiranost je upravičena samo, če je to edina dovoljena stranka.

          • O spreminjanju teme komentatorjev.
            _____________________________________________

            G. Igor MB že v prvem komentarju na članek o družini Furlan piše o veganskem radiču. V prvem stavku sicer piše o revoluciji, ki spremeni vse, v naslednjem pa je ta revolucija že veganska. Takoj naslednji komentar je odgovor gospe Marte. Seveda na temo veganskega radiča.
            _____________________________________________

            Moj predlog. Vsak od komentatorjev, ki rad spreminja temo, naj lepo napiše par člankov s tematiko, ki jo vedno znova odpira.
            ___________________________________________

            Sem za izražanje mnenj, gotovo so različna in to je samo dobro. Morda bi naredili malo več reda, da vsega ne zbrkljamo in na koncu več ne vemo, kaj je originalni članek sploh hotel sporočiti.

          • Zdravko

            Ti se razburjaš nad ne vemo čem?! Lepo piše v čem je problem: “da stranka v svojem imenu poudarja otroke.” Beseda “otroke” v nazivu stranke tudi mene iritira in je neprimerna.

          • Igor MB

            NRK, hvala za pobudo. Dvomim, da jo bo uredništvo ocenilo za zanimivo za širši krog bralcev Časnika, a si jo štejem v veliko čast. 🙂

  • O liberalnem dr. Furlanu sem prvič bral v spominih dr. Aleksandra Bajta: Bermanov dosje. Danes imamo v Sloveniji same socialistične pravnike, enoumje enako kot na Keynes “fakulteti za ekonomijo”. Da o FDV džihadistih sploh ne govorim. V tej smeri je prava žalost tudi socialistična Teološka fakulteta s produkti kakršen je Erlach.

    V tem članku mi je vse potegnilo na ta češki twitt:

    “Za komunistů jsme se měli líp.”

    “No to si musel bejt pěkná svině.”
    TW Jakub Janda

    ” V času komunizma smo se pa imeli lepo!”
    “No, takrat si moral biti svinja, da si se imel lepo! ”

    Nisem vedel, da je Kučanova svetovalka Špela vnukinja Borisa. Ded se v grobu obrača od žalosti. Me pa zanima, če kdo ve (Sarkazem, If) ali znana alergiologinja dr. Jana Furlan tudi izhaja iz te veje dr. Borisa Furlana.
    Kaj pa kirurg dr. Miro Mihelič od pisateljice Mire Mihelič in slikarja Miheliča?

  • Ne, vodilna alergologinja z Golnika Jana Furlan ni v ožjem sorodstvu Borisa Furlana. Njen oče, pljučni kirurg, je bil rojen pri Vrhniki, politično je bil dejaven v levem krilu SLSa, pred vojno primarij na Golniku, po vojni pa kar nekaj časa tudi šef bolnišnice na Golniku; strokovno in človeško zelo cenjen in zaslužen za njen napredek v eno najboljših v državi.

    Če se ne motim, je osdni medicinec Borut Furlan z ženo preminil v prometni nesreči nasproti letališča Lesce, ko je za trenutrek nepazljivo pogledal letalo in zapeljal na nasprotni pas.

    Nisem vedel, da je Kučanova sekretarka Špela Furlan vnukinja surovo preganjanega Borisa Furlana. Neverjetno, da lahko tako obožuje kontinuiteto tistega ( totalitarnega) režima, ki je tako delal z njenim dedom. Dobro so jim znali sprat možgane.

    • ja,if,pri nas je vse pomešano in premešano-poglej genealogijo svoje žlahte…

      • O, a vidva se poznata? Vojaka iste partije?

        If, a je tvoj brat primorski poslanec SMC, ki se je odvojil v primeri stavke za Luko Koper od Cerarja?

        • Nehaj ma ta način, nimam nič s primorskim poslancem. Tega priimka je v tej državi malo, na Tržaškem pa na stotine. Ne vem, baubau piše dobre komentarje, a se ne poznava; vsaj jaz ne njega. Me ne zanima, da bi ga. Verjetno je napisal čisto hipotetično. In celo zadel, imam v žlahti pokojnika, ki je bil očitno kolega Boruta Furlana, skoraj v vsem identičen z njim ( tudi v odnosu do politike in do očeta in sester) in je celo končal identične smrti, samo nekaj desetletij kasneje. Ampak to je več kot dovolj. Tu se ne bomo osebno razkrivali, ampak diskutirali ad rem, prav pavel?

    • Kot Mateji Kožuh Novak, katere očeta so ubili partizani zato, ker je pomagal ranjenim na Turjaku, bil je zdravnik. Ali pa moji sorodniki, katerih oče je bil po vojni zaprt, ker je rekel Mačku, da krava ne more v enem letu skotiti dveh telet razen, če sta dvojčka. Zato je dobil zapor in samico, njegovi otroci pa sami trdoživi komunisti.Stockholmski sindrom.

  • TW Onkraj @Onkraj_
    Primc pravi, da se NLB ne sme prodat. Matr kolk folka se bori, da udbaši in mafijci obdržijo vir financiranja.
    #slodesnica

    V bistvu o dr. Furlanu najbolj strezni zgornji Tinetov komentar o zaslepljenosti.

    • Gospod Aleš Primc je nula na podočju ekonomije. Če ga ne bo zagrabil duhovnik Štuhec, ki še kar obvlada Družbeni nauk Cerkve, bo zadeva podobna, kot če bi volili Janeza ali pa Mateja.

      Vidite gospod Pavel! Če dava glas Alešu, izgubiti nimava kaj dosti. Lahko samo pridobiva.

      • Ne bom volil socialistov.

        • ???

          Se zavedate, če ne greste na volitve, podpirate zmagovalca? Torej … khm … socialiste.

          Zmaga v obeh variantah, kajne? 😉

          • Sej sem ti zgoraj napisal kateri dve stranki sta zaenkrat zame opcija. Starih komunistov ne bom volil.

  • Rado Pezdir je v slovenskih medijih blokiran (razen Reporter), ker z raziskavami v arhivih dokazuje, da je UDBA vodila razpad SFRJ na “samostojne” države. Cel proces osamosvojitve je bil strogo centralno plansko voden in akterji so bili skrbno izbrani za “osamosvajanje”.

    https://m.youtube.com/watch?v=myQE82Bqgjk

    • Ne verjamem, da je Udba vodila razpad SFRJ. Ali sesutje komunizma. Verjamem, da so hoteli in verjetno uspeli ohraniti pretežni nadzor nad temi procesi. Ne pa spodbujati jih.

      Verjamem pa, da je udba skupaj z vrhovi bivše partije v veliki meri vodila tajkunizacijo in divjo privatizacijo. O tem je že davno v 90. letih pisal in govoril Edo Ravnikar. Ampak ne na podlagi raziskovanja arhiva, če se ne motim; mislim, da niti dostopa ni imel.

      A je Pezdir objavil kakšne bistvene v arhivu dokumentirane umazane udbaške posle in imena za Slovenijo, ne le za Hrvaško, kot tu v Bujici? To je vse koristno razčistit, moja polna podpora. Res je tudi meni čudno, da Pezdirja mediji več ne vabijo. Je res na črnem spisku zaradi raziskovanja udbaškega arhiva? Si 100% prepričan? Potem nam udba še vedno vlada ( in to ni neka “SDSovska udba”, menda)

      • “Potem nam udba še vedno vlada ”

        😮

        To pa je presenečenje! Midva pa misliva, da je pri nas demokracija in da je Janez sam hotel v zapor, kajne gospod IF?!

    • Pezdir tu na Bujici precej dobro govori tuji jezik. Na desno-nacionalni hrvaški TV postaji odgovarja sicer v srbskem jeziku. Ni edini Slovenec, ki to počenja. Kot da mnogi ne razumejo, da (hrvaške)ljudi to lahko iritira in odbija.

      • Ga je treba popackati, ane, ker ni naš, oz. vaš. En sdsovec, mi je 10 let nazaj trdil fanatično, da Pezdir dela za Udbo.

        Glej, tema o Primcu paše k Furlanu, ker so bili krščanski socialisti.

        Ker nimamo dokazov, samo zdrava pamet pomaga, da ne bo pomembno v kaj jaz tu verujem in v kaj ti veruješ. Dokazov tako nima noben od naju, razen mafijcev.

        Glej izkušenega Grosa, ki je imel izkušnje disidenta na robu: da bi vsak demonstrant par dni pred Roško, ki bi šel za katero koli stvar demonstrirati na ulico, v parih minutah izginil. Najprej iz ulice v zapor. Nato Izginil tudi fizično, brez vednosti groba.

        Drugo: te izkušnje je napisal Djilas.

        Tretje: o tem je govoril Urban Vehovar, a so ga vsi mediji blokirali (to veliko pove, da vsi mediji delajo za isto mafijo). Isto je Pezdir v Sloveniji medijsko blokiran.
        Mrkaić je tudi spoznal, da obe mafiji sodelujeta in da je nesmiselno v Sloveniji vztrajati.

        Četrto: videli smo koliko Demosovih ljudi je bilo komunistov in so v ključnih trenutkih “opravili” vsak svojo nalogo.

        Peto: vojaške operacije osamosvojitve je učinkovito vodil vojaški in policijski kader, ki so bili vsi komunisti in tisti s čini tudi Kos ali udba.

        In končno: razultati 26 let kažejo, da je mafija nedotaknjena, komunistični norci triumfirajo, “desni” pa so se srdito zaletavali v “komuniste”, a hkrati so vedno in povsod mafijo in njena korita ščitili bolj kot udbovci sami.

        • Koga le neki sem “popackal”? Pezdirja? Furlana? Pezdirja sem pohvalil za tisto delo, ki ga je razlagal na tvojem linku na Bujici. Naj ga še enkrat. Bravo, Rado Pezdir! Zadovoljen?

          Malo me je zmotilo, da na hrvaški TV postaji odgovarja v srbščini in sem to dodatno napisal, ker je to nekaj, kar nerazumljivo počenjajo mnogi Slovenci
          ( uporabljajo srbske izraze in način tvorbe stavkov celo takrat, ko so slovenski in hrvaški izrazi identični). To je čisto dodbronamerna postranska pripomba.

          • Včasih “slučajno” koga diskdeditiraš. Tokrat Pezdirja.

            Glede Furlana, sem pa jaz njuna očeta zamešal. Še vedno mi ne gre iz glave tragična naivnost Furlanov. A je Boris kako knjigo o pravu zapisal, prav zanima me njegova liberalnost?

            A misliš, da jaz ločim hrvaščino od srbščine. Dobro veš, da smo se pred 26 leti v OŠ učili srbohrvaščino, bili v JLA, dopustu.. O hrvaščini je prvi začel lažni domoljub Tudjman s svojimi zrakomlati in drugimi novimi izrazi.

          • Boš že moral priznati, da sta to dva jezika in da enačenje ljudi vsaj na strani jezi, iritira. Če jih spoštuješ, ljudi po nepotrebnem ne jeziš in iritiraš, niti na nacionalni osnovi ne. Če ne si isti, kot tisti, ki nas Slovence naslavljajo kot ex-Jugoslovane. Ali kot Slovake.

            Srbščina in hrvaščina se razlikujeta toliko, da je težko napisati en stavek, ki bi bil identičen v obeh jezikih. A je to velika razlika ali mala, je pa relativen pojem. Ije-kavščina in e-kavščina je samo ena od razlik.

            Jaz se le potrudim, da Hrvatov ne mučim s srbščino in Srbov s hrvaščino. Mislim, da spada k omiki.

        • Praviš: “Primc sodi k Furlanu, ker so krščanski socialisti”. Halo!? Ne vem, če je Primc krščanski socialist. Andrej Magajna je. Ki je bil kot gost na ustanovnem kongresu nove stranke. Kar ne pomeni da sta zdaj skupaj in eno in isto.

          Vsekakor je pa Furlan liberalec, pavel! Kakšen krščanski socialist neki?! Na Tržaškem so bili Slovenci pred drugo vojno pretežno narodno-liberalno usmerjeni. Del pa že proletarsko levičarsko. Liberalni del sicer tam ni bil protikatoliški. SLS med njimi skoraj ni bila prisotna ( tudi krščanski socialisti ne). Pač pa močno na Goriškem.

          Kot argument, zakaj zraven tlačiš Primca, si torej napisal nesmisel. ( Ne glede na to, da je Boris Furlan vsakomur dobra in častna družba).

          Če sem te zmotil jaz s pisanjem o očetu Jane Furlan z Golnika ( kar si sam spraševal), torej Tomažu Furlanu, za katerega sem na linku, ki sem ga dal, videl, da je sodil menda k levemu krilu SLS, potem si si sam kriv. Tomaž Furlan, rojen v okolici Vrhnike zanesljivo ni oče Borisa Furlana. Ne vem nič o tem, da bi bila onadva kakorkoli v sorodu.

          • Ja, zmotil sem se glede Tomaža, saj sem videl, ni treba yedaj še 3x povrevati. A dejstvo je, da je bil Boris med revolucijo in vojno dokaj slep in zblojen, isto Staša, saj je tik pred koncem vojne vstopila k partizanom, kot da ne bi nikdar za komuniste slišala.
            Tko da, o Borisu je treba kaj povedati, veliko več, če je bil liberalec. Liberalec ni v sredi med dvema ali večimi socialističnimi tabori(krščanski s., fašisti, komunisti), ampak je njihovo skrajno nasprotje. Šele danes vidimo skrajno jalovost demosovih “demokratov”, ki so se šopirili s tem izrazom, ker niso imeli drugega, da prikrijejo svoj socializem. No, danes je moderno biti domoljub inkonzervativen, čeprav niti enega med temi bleferčki ne poznam, ki ne bi bil v osnovi socialist in celo “nekdanji” komunist.

    • Kapodistrias

      Ojej, osamosvojitev Slovenije je delo Udbe?! Nekaj podobnega kot beremo zadnje dni, da so za osamosvojitev zaslužni prenovljeni komunisti s Kučanom na čelu (kaj pa njegova intimna želja za ohranitev Juge?), da je zametek osamosvajanja že ustanovitev teritorialne obrambe ob češkem uporu 1968 itd. Človeku gre na bruhanje.

      • Sestop komunistov z oblasti. Sami so to govorili. Zakaj menite, da so lagali, gospod Koprčan?

  • Gospod Pavel 28.3.2017 ob 18:19 hvali stranko ReSET: “Reset so fantastični: uspešni delavci v tujini (nič bivših komunistov, nič socialistov), upam, da ne dobijo vrinjenih levih in desnih udbovcev.”

    Zame so pa nepopisan list papirja. Mogoče poznate vodilne ljudi ReSETa kaj bolj od blizu?

    • Ne, ne poznam.

      Hočete reči, da vi volite GOD in ne SDS, ker primca osebno poznate, oz. bolje poznate kot jj.

      Primc in jj sta popisana lista. Oba sta socialista. En se še danes obnaša komunistično. Oba ščitita korita iz katerih se napaja mafija in odpirata politične konflikte, ki mafiji niso nevarni.

      • No, JJ se je že izkazal, Aleš pa na področju gospodarstva še ni nič pokazal. Jaz mu pustim, da se izkaže.

  • Ppiikkaa

    Ljudje volijo, ker kandidata dobro poznajo. To je narobe. Kandidat mora predložiti svoj program, ki se ga v primeru, da je izvoljen, preverja in se po koncu mandata spet odloča, ali je še naprej zaupanja vreden. Če bi volilci zadnja desetletja razmišljali in ukrepali tako, bi bili v parlamentu drugačni ljudje. Program stranke je za mene ključen!

    • Mi smo drugačni! Mi ločimo: “Eno so lepe besede in spet drugo so dejanja.”

      Ja, priznam! Gospod Karel lepo govori, ima lep program … le penzij v znesu 1000 € še ni raze za izbrance.

    • Kapodistrias

      Absolutno se strinjam. Nikoli nisem bil v nobeni stranki, niti v tisti edino priznani v svinčenih časih, in ker nisem vseglihar ter eden tistih, ki ga stvar ne zanima, najprej pogledam program stranke. Z vso rezervo, da so nekaj besede, drugo pa dejanja, praksa. Ampak začeti je treba z elementarnim – programom. In moram pošteno priznati, da ima daleč najboljši program SDS, dejansko pravo razvojno vizijo in strategijo. Pa naj se Novakova še tako hvali s svojim – pa ji iskreno želim, da dobi na volitvah več glasov. Vnaprej odreči sodelovanje s sorodno stranko, dokler ima tega in tega predsednika (ga bo ona zamenjala?) pa je primer političnega kretenizma.

  • Bom postavil hipotezo:
    Furlanov oče je spadal na levo krilo SLS, torej krščanski socialisti.
    Furlan Boris je imel celo vojno zmešan kompas in je prišel k sebi šele v zaporu leta 48. Hčerka Staša je tudi imela zgubljen kompas do konca vojne. Rešilo jo je predvsem, ker je imela takrat več stikas tujino kot brata, Trst in ZDA in ker je bila na očeta (tako kot vsaka hčerka) bolj navezana kot sinova. Sinova sta postala orodje partije, medtem ko so vnuki vodili moč mafije zadnja desetletja.
    Ta zgodba ne kaže moč revolucije, temveč hlapčevstvo Slovencev socialističnim Sirenam.

    • Tudi meni je do konca nenavadna ta nedoslednost odločanja članov družine Furlan. Pač, sedaj so se izpostavili in tvegali tudi kakšno mnenje.

      Temeljne odločitve očitno kot družina niso sprejeli. Vsaka odločitev ima posledice. Odgovoren in zrel človek se mora tega zavedati. Tako da imam ob opisu dogajanja v družini Furlan ves čas občutek, da so odločitve sprejemali s figo v žepu. Škoda za njih. Niso imeli lahkih usod.
      Nisem zgodovinarske stroke, tako da nimam pravice soditi in ocenjevati njihovih odločitev.

      Moje mnenje je samo izraz moje dosedanje stopnje obče človeške zrelosti in omejenega zgodovinskega znanja … Usmerjeno šolstvo bo krivo za to 🙂

    • Spet ponavljaš “podatek” o očetu, ki da je bil krščanski socialist. Odkod ti to? Če misliš očeta še žive alergologinje Jane Furlan, to vsekakor ni istočasno oče Borisa Furlana. Tomaž Furlan vendar ne more biti oče Borisa Furlana, če je rojen 7 let za njim, bučman ( 1901 oz 1894)!

      Na preveč lahek način sodiš o zmešanem kompasu te družine med drugo svetovno vojno, pavel. Tudi nrk delno. Preveč po kranjsko oz. ljubljansko-pokrajinsko.

      Narodno zavednih primorskih intelektualcev, zlasti mladine, skoraj ni bilo, da niso tako ali drugače podprli partizanstva oz. odporništva oz. vsaj v začetku osvobodilne fronte. Nekoliko čudno se mi zdi le obnašanje obeh sinov, zlasti mlajšega Aljoše ( katerega hčerka je Špela Furlan) po vojni. Ni pa tako redko to politično distanciranje od očetov pri sinovih. Le da je bilo distanciranje od Borisa Furlana regresija in moralno sporno.

  • Potem pa je potrebno še vedeti, da so bili poleg obeh Sircev, Furlana obsojen še Nagode. A. Bajt pravi, da je stranka Stara pravda (ki je po vojni hotela kandidirati na svobodnih volitvah, ki jih je Tito Angležem in Američanom obljubil) imela bolj komunističen ekonomski program za čas WW2 kot komunisti sami. Torej zmeda v glavah in programih je bila popolna, en je bil bolj socialističen kot drugi. Tako kot danes je bila edina razlika donoljublje in tradicija. Za SLS klerikalce pa je bila značilna fašistična gospodarska ureditev z imenom korporativizem. Zanimivo sem tudi pri ameriških klasičnih liberalcih zasledil v tekstih izraz “klerofašizem”, tako da to ni pogruntavščina Tineta Hribarja, ki je bil v Demosu skupaj z Mencingerjem, Ruplom, Bavčarjem, Jambrekom in JJ v isti stranki SDZ, ki je imela najbolj rdeč pogled na privatizacijo, gospodarstvo in je ustavljala desnico.

  • knjiga Stashe Furlan Seaton “Vojna vse spremeni” (Modrijan, 2016).

    Naslov me je najprej zelo iritriral. Kot bi ga postavila Špela Furlan ali Milan Kučan in seveda vsa njegov6a mafija, ki danes zanika revolucijo. Zakaj? Ker moji sorodniki in številni Slovenci, ki so samo delali kot kmetje ali delavci in niso imeli časa za politiko in razmišljanje, za njih bi bilo pravilneje napisati: Revolucija je vse spremenila.

    Za to smetano ljudi, pa je naslov kar pravi, za njih je vojna vse spremenila. Po vojni so bili spet na pravi strani: “Bolje služiti domači mafiji, kot tujcem! ” To velja za vse socialiste v Sloveniji, ki so v vseh največjih strankah dominantni in pokrivajo vsaj 90% volivcev v Sloveniji. Zanje je v politiki značilno, da odpirajo manj pomembne teme, ne pa tematiko financiranja mafije, in da zganjajo veliko histerijo, tako da s histerijo in spreobračanjem pozornosti na minorne ali zgodovinske teme, speljejo množice stran od bistva in zavarujejo mafijo.

  • Stasha Furlan je zame velika gospa. Na podobni ravni kot recimo hčerka Lojzeta Bratuža. Ne zasluži si, da se s takim tonom in tako vsebino, kot je tule napisal pavel, konča komentiranje sicer odličnega kratkega prispevka Matevža Sedeja o sagi familije Furlan. Ne vidim nobenih razlogov, da bi njej ali njenemu očetu lahko karkoli bistvenega očitali.

    Nasprotno, gospa bi si pred smrtjo zaslužila eno veliko opravičilo in priznanje s strani vrha slovenske države ( ne glede na to, koliko kontinuitete režima, ki je krivice povzročil, nova država vleče).

  • Zdravko

    Se povsem strinjam, IF.
    Nekateri mislijo kako so odporni na komuniste. Kot bi ne vedeli, kako komunist zna bit privlačen, kako so znali vleči za nos, kako so znali biti prepričljivi. Poslušajte Titove govore. Ali Hitlerjeve. Verjamem, da se je Furlan “vrnil” v London iz domoljubja. Pri tem se je zapletel s komunisti, da ni mogel ven, dokler ga niso fentali. Kakšno družinsko razdejanje znajo prirediti z obrekovanji, krivičnimi obtožbami itd., si sploh ne predstavljate. Če je Špela Furlan vzgojena in zrasla kot ateistka, ni bilo veliko potrebno, da bi bila Kučanova tajnica.
    Pozabljate, česa vse so sposobni komunisti.

    • Ja, Špele Furlan pač ni vzgajal prozahodni tržaški liberalec dedek Boris. Najmlajši sin Aljoša, njen oče, je bil po sili usode zgodaj odtrgan od očeta in šel od njega ločeno pot in še sam, ki je nekaj širša obzorja vendarle po logiki lahko premogel, je zgodaj umrl. Potem ni ovir, da se ne bi zgodila neka režimska pravovernica, ki je milje oddaljena od tistega, za čemer je stal dedek.

    • Mnoge iz generacije otrok oporočenikov komunizma, tudi na Slovenskem so uspeli prepričati v smislu: ah, vaš oče je starokopiten, zato ima težave z režimom. Včasih so celo dobronamerno, v prid otrok, to počele same mame, torej žene oporečnikov. Neredko so generacije sinov/hčera oporečnikov bile ali krotko apolitične ali celo na drugi, režimski strani.

      O tem je manj splošnega vedenja, ker o tem ali zaradi sramu glede lastnega odnosa ljudje nočejo govoriti, ali pa še vedno mislijo, da so bili oporečniki iz njihovih familij sami krivi težav zaradi neprilagodljivosti, strokopitnosti, trme. Kritična refleksija te preteklosti, zlasti lastne, je v povprečju zelo šibka.

      • Kapodistrias

        Zelo kompleksna tema: očetje in sinovi. Domnevamo lahko, kakšne “družbene” vzgoje (ob tem, da je bila družinska nasilno razbita) sta bila deležna oba Furlanova sinova po sistemu korenčka in palice. Kaj vsega so bili zmožni komunisti!Milom ili silom, pravijo sosedje. Če bi napisala spomine iz današnjega zornega kota, bi bili verjetno silno drugačni. Žal sta prezgodaj umrla. Pa še en poučen, rahlo nasproten primer: sin razvpitega revolucionarja Mačka se je pridružil študentskim demonstracijam šestdeseta leta.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI