Velikansko olajšanje za CDU

Aleš Maver 27.3.2017 9:36
 

Volitve v Posarju so postregle s presenetljivim razpletom. Ob dramatično povečani volilni udeležbi so se volivci odločili, da želijo obdržati priljubljeno ministrsko predsednico Annegret Kramp-Karrenbauer. Skoraj 41 odstotkov njenih krščanskih demokratov in več kot enajst točk naskoka pred socialnimi demokrati pomeni skoraj senzacijo, s štiriindvajsetimi sedeži od enainpetdesetih pa so se “črni” samo na dva sedeža približali celo absolutni večini. Socialdemokrati so po drugi strani na prvem pravem volilnem preizkusu, odkar jih vodi Martin Schulz, namesto plusa vknjižili minus (izgubili so približno odstotno točko in obdržali sedemnajst sedežev). Uspeh krščanskih demokratov gre na rovaš manjših strank, saj so zeleni izpadli iz deželnega zbora v Saarbruecknu, liberalci pa se kljub pridobitvam vanj niso uspeli vrniti. Porezana sta tudi robova političnega prostora. Levica je z 12,9 odstotka glasov je za zahodno zvezno deželo sicer še vedno nadpovprečno močna, a je oddala dva sedeža. Alternativa za Nemčijo se je z dobrimi šestimi odstotki prebila še v en deželni zbor, vendar je daleč od svojih dosežkov iz preteklega leta. Kot kaže, intenzivni dvoboj med Merklovo in Schulzem in med njunima strankama koristi vračanju normalnosti v nemško politiko. Stranki sta namreč skupaj dobili več kot sedemdeset odstotkov glasov in več kot osemdeset odstotkov sedežev.

Za Merklovo in CDU včerajšnji dosežek ni samo prvi uspeh po zelo dolgem času, marveč je tudi razlog za olajšanje. Seveda so Posarci nagradili predvsem Kramp-Karrenbauerjevo in ravno niso hoteli, da bi v njihovem lokalnem spopadu odločali zvezni dejavniki, zato so tako množično pridrli na volišča. Toda tolikšna razlika na vrhuncu evforije zaradi Schulza bo težko ostala brez odmeva na majskih deželnozborskih volitvah.

 
Značke:

9 komentarjev

  • Problem tako Schultza kot tudi Merklove je v tem, da sta oba zaprisežena evrofašista.

    • Zate komunajzerja je itak vsak, ki ni komunajzer, fašist.

  • Zdravko

    Odlično! Všeč mi je ta razplet in upam,da bo šlo tudi tako naprej.

  • Ena, morda največja slabost velikih koalicij evropskega proporcionalnega političnega prostora je, da iz nezadovoljstva ljudi pridobivajo podporo skrajni politični robovi in populisti.

    Morda je to najbolj očitno v Avstriji z eno najdaljših, če ne najdaljšo tradicijo koalicije med socialdemokrati in krščanskimi demokrati (ljudsko stranko). Na ta račun in s spretnim voditeljem ( nekdaj Haiderjem) so se svobodnjaki (FPO) vztrajno vzpenjali in so bili nedavno s nekoliko zmernejšim, všečnejšim kandidatom Hoferjem na pragu zmagoslavja. Vsekakor so po politični teži danes enakovredni SPO in OVP.

    V Italiji gre za podoben fenomen, samo nekoliko zabrisan. Dejansko njene zadnje vlade vodijo koalicije različnih izpeljav iz nekdaj premočnih krščanskih demokratov skupaj z reformiranimi deli nekdanjih komunistov. Neke vrste velika koalicija, torej. Nezadovoljstvo s stanjem, ki ima več realnih osnov kot recimo v Nemčiji, pa kanalizira ne več desnosredinska opozocija obledelega Berlusconija in njegovih ljudi, ampak dve za EU in euro nevarni populistični formaciji. Grillove zvezdice na levi in Salvinijeva ksenofobna Severna liga na desni.

    Nemčija ekonomsko prosperira. V umirjenejših razmerah, ko v ospredju niso migrantski strahovi, kot vidimo na primeru Saarlanda, lahko populisti ostanejo povsem na obrobju in slavita obe stranki velike koalicije. Oz. predvsem CDU z linijo Angele Merkel še naprej.

    Prezgodaj jo nekateri odpisujejo. Posebej v slovenskih desnih medijih in političnih krogih.

  • Ti in podobni volilni signali bi bili lahko kažipot slovenski opoziciji oz. desnosredinskim strankam, združenim v evropski EPP, da ne poslušajo več agresivnih desno-populističnih medijskih siren, kakršne so zadnji 2 leti v vzponu in da se jasno distancirajo od razbijalcev EU in ksenofobov.

    Prvi tak korak je bilo glasovanje v evropskem parlamentu glede imunitete Marine le Pen. SDSovci so jih v desnih medijih krepko slišali, ker niso želeli podpreti Le Penove. Sicer nekoliko sramežljivo, so na srečo ne glede na desne medijske pritiske pri tem glasovanju oz. njegovem zagovarjanju vztrajali.

    Potiskanje slovenske desne-sredine v desni ekstremizem in populizem in proti-Eujevstvo je nujno ustavit. Nezdružljivo je biti za EU, euro, Nato, zahodne ( tudi konzervativne in krščanskodemokratske) vrednote in po drugi strani paktirati z Le Pen, Salvinijem, Faragem, Wildersom in v ozadju Putinom, z razbijalci EU, eura in Nata.

    • Eno je potiskanje “desnice” v ekstremizem, a po drugi strani sama hoče ostati socialistična in/ali fevdalna.

  • Mene je ta zmaga prijetno presenetila.
    Mislim, da mora CDU Merklovo zamenjati, ker bo drugače CDU poražena. Mislim, da Merklovo vodi crony kapitalistična oligarhija, tako kot Hillary Clinton.
    Kako se v takih državah z umazano glavo znebiti tudi oligarhije, ki to lutko upravlja.
    Podbno vidimo kako oligarhija vodi Cerarja.

    • Lej, slepili bi se, če bi mislili, da gospodarske vplivne elite nimajo nič s političnimi upravljalci kapitalističnih držav. Ne vidim dokazov, da bi bila Angela Merkel kaj bolj upravljana kot drugi zahodni voditelji. Prej manj. Mislim, da ima v odnosu do teh krogov bolj žezlo ( odločitve) v svojih rokah kot recimo naš Cerar. Imam občutek, da Cerarju podtaknejo, kar hočejo ali stvari speljejo mimo njega. Ta verjetno ni nek mafioso, ampak je sokriv, ker na tako igro, ki jo gotovo prej ali slej opazi, pristaja.

      Angela Merkel je eden redkih faktorjev stabilnosti v današnjem zahodnem svetu. Ne zdi se mi modro želeti izgubiti še ta redek element relativne normalnosti.

      • Prvi odstavek se strinjam, z drugim pogojno.

        Treba je gledati tudi opozicijo, ki se vedno oblikuje na vodenje politike pozicije.

        Če nek politik vodi iracionalno politiko, avtokratsko politiko, socialistično politiko, ima prej ali slej večino družbe proti sebi.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI