Evropa, Erdoganova kolonija

Domen Mezeg 27.3.2017 6:35
 

Zanimivo bi bilo videti odzive nekaterih sosednjih držav v katerih bi se Pahor odločil izvesti predreferendumsko kampanijo. Ali lahko Slovenija pričakuje, da bi nam Srbija, Hrvaška ali Avstrija sploh dovolile organizacijo »mitingov resnice« v svojih prestolnicah, ki bi jih pripravili vsem tamkaj živečim slovenskim državljanom? In ko bi nas po vsej verjetnosti zavrnili – bi imeli dolge nosove in za kazen uvedli kakšne diplomatske sankcije, predvsem pa grozili ter vsepovprek zmerjali z oguljenimi frazami kot so fašisti in nacisti.

Bonton ni Erdoganova slaba plat

A prav tako se v zadnjem času obnaša Turčija, predvsem Erdogan in njegovi podrepniki. Diktator nima nikakršnih diplomatskih zadržkov in bontonskih omejitev pri uporabi sočnega izrazoslovja iz polpretekle zgodovine, čeravno se prav njemu le-to še najbolj prilega. A po drugi strani pa ravno kritika na njegov račun tako rekoč ni več dovoljena, kot že v dobrih Adolfovih časih, saj trinog svoje ideološke nasprotnike preganja celo na tujem. Pred njim ni nihče več varen, tudi nedolžni satiriki, kot je bil tisti v Nemčiji, četudi je ravno ta poklic v samem bistvu tako tesno povezan s svobodo govora in s tem pravzaprav nekakšna ikona zdrave demokratične ureditve države.

Ljudovlada smrdi

A nič čudnega. Demokracija modernemu turškemu sultanu tako ali tako ne diši preveč. Je kvečjemu lično tlakovana pot za dosego končnega cilja – diktature. Je kot avtobus s katerega izstopiš, ko ga ne potrebuješ več. Turčija vse bolj spominja na hobodnico. Njene lovke namreč sežejo daleč za državne meje. In pograbijo vsakogar, ki ne opleta z jezikom tako kot je treba. V ne tako oddaljeni preteklosti si je turški konzulat na Nizozemskem celo blagovoljil izvajati nekakšno vlogo političnega satelita, izvrševalca oblasti na daljavo, četudi je Dežela tulipanov menda suverena država, ki je sposobna sama nadzorovati domače dvorišče. Kot da Nizozemska ni druga država, na tisoče kilometrov proč od Istambula, ampak je nekakšen dedni, še ne povsem osvojeni fevd turškega monarha.

Nizozemska je nacistična trdnjava?

In kot se zdi Erdogan na takšen način dojema celotno Evropo. Staro celino sicer zmerja z nekakšno predvojno utrdbo nacizma, čeprav so številne evropske države za turške migrante velikodušno, na široko odprle vrata, da se po evropskih metropolah drenja že na milijone Erdoganovih rojakov. Nacisti torej? So Nizozemci vsaj kakšnega prebežnika že zaplinili, da so takšne hujskaške obtožbe upravičene? Turški priseljenci so nekatera območja na evropskem zahodu že skoraj povsem poturčili in islamizirali, pa lider iz Ankare še vedno sanja o tem, kako so Evropejci rasistični, nacistični in šovinistični, predvsem pa islamofobični.

Evropski Turki naj imajo po 5 otrok

Da bi bila mera zvrhana, je pred dnevi Erdogan svoje rojake živeče po Evropi celo pozval k temu, da naj imajo vsaj po pet otrok. Skratka gre za poziv kolonizaciji Stare celine. Nataliteta je orožje za množično uničevanje tega kar je od Evrope še ostalo. A v samem bistvu je sultanov namen med Turke zasejati užaljenost in zamero do Evrope – prepričanje, da jih nihče pod Soncem ne mara. Obveščanje javnosti odslej ni več tako pereč problem, saj mu propaganda javnih občil izvrstno služi. Despotu, ki pri belem dnevu sanja o tem kako bo po referendumu v prihajajočem mesecu, ki naj bi močno okrepil njegovo politično pozicijo, kar naprej hodi po glavi veličastni Otomanski imperij. Njegove meje bi tokrat segale vsaj do Škotske, če ne celo do Islandije ali New Yorka. Ne bodimo skromni. Evropa pa je tokrat zelo kritična do primitivne in nadvse krivične Erdoganove retorike, ki je na ravni besednjaka filipinskega predsednika Rodriga Duterteja. In če bo izid zares pozitiven, potem to pomeni, da se bo Turčija le še hitreje oddaljila od EU, demokratičnih vrednot ter skočila v objem srednjega veka. Tako razmišljajo nekateri vidnejši evropski politiki, medtem ko ona grozi, da bo kot kazen za prekinitev približevalnega procesa, proti Evropi sprožila nov migrantski val. Nič lažjega kot to, gumijasti čolni so že pripravljeni, zainteresiranih pa ne manjka.

Slovensko zborovanje v Zagrebu

Težko je predvideti kako natanko se bodo zapleti s Turčijo odvijali v bližnji prihodnosti. Bo Erdoganu končno le uspelo organizirati kakšen politični miting na evropskih tleh? Kar z našim znamenitim Karlom Erjavcem, ki na trgu bana Jelačića v Zagrebu vzneseno pridiga tam živečim slovenskim državljanom in turistom kaj naj obkrožijo na določenem referendumu.

 
Značke:

16 komentarjev

  • Če bi bili evropski politiki kaj vredni, bi Erdoganu jasno in glasno sporočili: Kolikor migrantov boste spustili v Grčijo toliko Turkov se bo vrnilo v Turčijo in evropski investitorji,ki jih je veliko, se bo umaknilo s turškega ozemlja zanima me, če bo potem še pameten. Ampak tega od evropskih in naših politikov ni za pričakovati ker imajo še s sabo velike probleme.

  • Zdravko

    Erdogan se je pridušal nazadnje, da če mene imenujejo diktator bom jaz njih s fašisti in nacisti. Ne morem, da mu ne bi priznal vsaj poanto.
    Prilivanje olja na ogenj, zlasti ker evropa nima nobenih ambicij po Turčiji, se mi zdi zato neprimerno.
    Bodimo previdni, a pustimo Erdogana Turkom. Če jim je tako všeč. In kaže da jim je kar všeč, ker mu ni težko zbrati milijone ljudi na kakršnokoli zborovanje. Pa naj bo diktator ali ne, nekako se nas to ne dotika.
    To z izpuščanjem migrantov je bila izjava nekega ministra. Morda tudi zato Erdogan rabi večja pooblastila. Dajmo raje podpreti Turke v bojih proti IS v Siriji in Iraku. Pa bo vse bolje. Namesto tega podpiramo Kurde, ki so že čisto komunistično nastrojeni s svojo “delavsko stranko”. Če jih že nočemo v EU, dajmo bit vsaj prijatli zunaj.

    • Turška vloga v sirski vojni ni tako enosmerna, Zdravko. ISISovci so njihovemu režimu zrasli čez glavo in se otepajpo zdaj njihovega terorizma, ampak prej so delali vse, da bi zmagali nasportniki proruskega režima in predvsem nasprotniki Kurdov.

      Sicer se strinajm s tabo, naj bo zunanja politika od Erdoganove Turčije realistična in pragmatična, brez pretiranih odziv in prilivanja olja na ogenj na nesprejemljive izjave s turškega vrha. Turška politika je stvar Turkov. v ozadju je po mojem vendar dobro vedeti, da v polnopravno članstvo EU ta država vendarle ne sodi, pa če z vojaško-laicističnim ali Erdoganovim režimom.

      • Zdravko

        Problem jaz vidim, da evropska levica dela vse na provociranju Turkov. Erdogan je proruski samo zato, ker je ostal sam. Cela Evropa in ZDA so vsi naskočili Asada, ne da bi imeli zato kak dober razlog. Razen nekega nadutega izvoza demokracije in človekovih pravic, ki naj bi jima Asad nasprotoval.
        Ne pozabimo, da je Erdogan dal sestreliti ruski avion. Zdaj pa ga vsi obtožujejo, da je proruski. S Putinom sta se zbližala prav zaradi sirske vojne, ki jo je zahod omalovaževal in bolj kot ne podpiral upornike, kot nekakšne disidente Asadovega režima.
        Kurdi bodo moje simpatije dobili, ko bodo zagotovili da niso komunisti s svojo “delavsko stranko”. Do takrat jim nič ne verjamem.
        Končno, Turčija je za muslimansko državo zelo demokratična in to bi morali vsi podpirati in pozdravljati.

        • Mislim, da imaš zgrešena vedenja o vlogi te države v sirski vojni. Turčija je bila eden najbolj navdušenih podpornikov ( političnih in vojaških) upora proti Asadovemu režimu in s tem spodbujevalcev državljanjske vojne. Podpirala je prav protiasadovo sunitsko islamistično stran v tej državljanjski vojni; nekateri mislijo, da je prav Turčija v dobršni meri z orožjem založila ISIS.

          Turčija je relativno demokratična za islamsko državo. Dejstov pa je, da je njena demokracija zadnja leta v upadanju. Predlagane spremembe ustave to nazorno demonstrirajo. Sam bi mnogo prej zaupal jordanskemu ali tunizijskemu ali tudi kuvajtskemu režimu kot Edoganu in njegovim.

          • Zdravko

            Zdaj so na isti strani z Asadom, če jaz prav razumem, ker ne sledim preveč dogodkom.
            Me je pa vedno motila ta podpora upornikom, ker nikoli ni bila argumentirana kaj bolje od “človekovih pravic”. Upam, da je s tem konec tudi na zahodu s temi socialističnimi človekovimi pravicami in politično korektnostjo in da se vračamo k resni politiki.

          • Zdravko

            Motila me podpora zahoda upornikom, če nisem razumljivo napisal.
            Vse kaže, da se vojna bliža koncu in upam, da bo za obnovo Sirije kar kakšen novi New deal sklenjen.

          • Ne vem, odkod optimizem glede Sirije. Asad je nenazadnje težek psihopat, sociopat in manifestiran zločinec.

          • “Turčija je relativno demokratična za islamsko državo.”

            To je pa kot bel zamorc.

        • Sirsko vojno je v prvi vrsti zakuhala Obamina administracija s svojimi sateliti, ki je zastopala interese liberalnih globalistov.

          Videti je, da Erdogan niti ni preveč proruski. Pravkar je močno obdavčil ruske prehrambene proizvode. Tako rekoč prepovedal je ruski uvoz. Zdi se, da je Erdogan precej samozadosten, da ne potrebuje zaveznikov. Potrebuje predvsem trg za širjenje svojega vpliva ter turških dobrin in storitev.

          • Zdravko

            Zavezniki so dobro došli, po mojem, tudi njemu. Samo kdor je mislil, da je Putin dober zaveznik, se je motil. Putin bo zrušil Rusijo do dna, kakor tudi vsakega, ki mu bo na dosegu roke.

  • Erdogan zelo spominja na Putina, Trumpa in vse alt right politike. Tudi vse slovenske politične stranke so že dolgo podobno organizirane, da je okrog vodja samo harem, ki kima. Edini, ki sme imeti ideje in jih na glas izreči pa je vodja. Zato tudi nikamor ne prilezemo.
    Ljudje naj ne bodo več ovce, postati morajo kritični do svojih politikov, ki jih volijo, aktivno sodelovati pri oblikovanju strategij, ne pa da si dovolijo, da se do politikov priklanjajo, kot se milijarda muslimanov priklanja 5x dnevno pred Alahom. Politik ni bog. Če ima preveč moči (to pomeni, če v svoji bližnji in daljni okolici nima kvalitetnih kritikov) je celo Satan.

  • svitase

    Anita, prav imaš.

  • svitase

    Evropo je nujno postaviti na zdrave sonaravne sostvarstvene temelje, sicer bo propadla, navznoter in navzven.

    Evropa ne sme več slepomišiti in zavajati samega sebe.

  • Državljanom zahodnoevropskih držav turškega porekla sicer ne gre odrekati svobode političnih zborovanj. In svobode političnega izrekanja o čemerkoli, tudi o ureditvi v njihovih državah porekla, recimo. To ne bi bilo v skladu z zahodnimi vrednotami, človekovimi pravicami in vladavino prava. Ne vem, če se vsi kritiki eskapad Erdoganovega režima tega zavedajo. Ne vem, če se tega zaveda Domen Mezeg.

    Udeležba tujih politikov ali celo nekakšno pokroviteljstvo tuje države nad takimi zborovanji je bolj občutljiva tema. Načelno v zahodni Evropi velja, da politik iz druge države lahko pride podpreti svoje prijatelje ali zaveznike na neko politično zborovanje. V podporo pomladnih strank ( recimo SKD), tudi na predvolilna srečanja, so večkrat prihajali gosti, prijateljski voditelji sestrskih strank; tudi ko Slovenija še ni bila del skupne EU.

    Po mojem je sicer Turčija v svoji vsiljivosti evropskih zborovanj glede refenduma o Erdoganovih ustavnih pooblastilih in možnoti reelekcije šla predaleč in je prav, da so ji dali rdečo luč.

  • Igor MB

    Če imamo Slovenci in Katalonci pravico na svojo državo, jo imajo Kurdi toliko bolj. Prav belci smo Kurdom naredili krivico z vsiljevanjem mej po svojem okusu, tako da jim imamo moralni dolg pomagati. Erdogan je veliko naredil za Turčijo, a zdaj se pospešeno trudi priti v zgodovino. Kot zadnji voditelj Turčije v današnjih mejah.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI