Ko mora znanost zatajiti samo sebe

Tina Čerin 24.3.2017 6:37
 

V naši kulturi je močno vtisnjeno v zavest mnogih ljudi, da se težave rešujejo z medicinsko pomočjo. Če ima nekdo glavobol, lahko vzame tableto. Prav tako, če ima depresijo. Če nekdo ni zadovoljen s svojim zunanjim izgledom, gre lahko na operacijo. Z tabletami in operacijami rešujemo tudi primere, ko nekdo ni pripravljen postati mama ali oče.

Nekoč je bila medicina v službi zdravja. In zdravje se je definiralo kot odsotnost bolezni. Nosečnost ni bolezen a za nekatere ljudi lahko v določeni situaciji predstavlja težavo. Da je medicina lahko svoje storitve bolje definirala se ne govori več o njej, da je tista, ki skrbi le za zdravje temveč za “človekovo dobrobiti” (wellness). Z izgovorom, da dela za “dobrobit” človeka nam ponuja dostop do “zanesljive” kontracepcije in “varnega” splava. Strahan (2002) razlaga spremembo v medicini kot vpliv terapevtske kulture, kjer je bila Hipokratova zaprisega, ki je varovala prepoved splava, potisnjena na stran, zaradi dobrobiti ljudi in njihovih interesov. “V moderni družbi, so ljudje lačni trenutnih iluzij glede človekovega dobrega počutja, zdravja in psihične varnosti.”

Znanost ima na področju splava svojevrstno vlogo. Po eni strani različni medicinski in tehnični pripomočki ter farmacevtska odkritja delajo splav bolj dostopen in manj rizičen za življenje ženske. Dokler znanost služi interesom tistih, ki zagovarjajo to sporno početje, jo zagovorniki splava radi vlečejo na površje, kot protiutež tistim, ki zagovarjajo vest, nedotakljivost človeškega življenja, ali pa svoje utemeljitve povezujejo z vero.

Vendar znanost in vest, ter ugovori zoper splav, so si bližji, kakor si upajo njegovi zagovorniki priznati. Napredki znanosti in tehnologije lahko veliko pripomorejo tudi k odkrivanju resnice in novodobni posnetki nerojenega otroka lahko zbudijo vest pri nekom, ki opravlja splav ali se zanj odloča. Primer tega je zdravnik dr. Bernard Nathanson, ki je po mnogih letih ginekološke prakse, kjer je opravil več kot 75.000 splavov, prisostvoval snemanju nerojenega otroka med splavom z ultrazvokom. Posnetek in otroček, ki je je na njem premikal, ga je tako prevzel, da ni naredil nobenega splava več. S filmom Nemi krik, pa je še mnogim drugim uspel približati resnico o nerojenem otroku.

V današnjih časih znanstveniki vse bolj napredujejo v odkrivanju skrivnosti spočetja. Tsiaras je posnel odličen film, kjer je z pomočjo zelo napredne tehnike mogoče videti spočetje kot tisti res ključen trenutek, ki pomeni začetek novega življenja. Avtor besedila knjige z upodobitvami Tsiarasove knjige, Werth (2002) pravi: “Je kaj bolj čudovitega in sijajnega, kot je spočetje človekovega življenja?” Semenčica prodre v jajčece, njuni jedri se združita in postaneta eno. Postaneta nekaj novega. V nadaljevanju razvoja, ki ga filmček zelo nazorno prikazuje, lahko vidimo čudovito moč življenja: celice se delijo in iz njih se oblikujejo organi. Telo novega človeka dobiva vedno bolj prepoznavno obliko in vse potrebno za kasnejše življenje, ko bo zaživel zunaj matere. Še po rojstvu bo kar nekaj časa potreboval nego in bližino staršev, da bo lahko zakorakal v samostojno življenje, a zato v svojih otroških niti predrojstvenih dneh ni prav nič manj človek. Nikjer kasneje v nadaljnjem razvoju ni opaziti tako velike prelomne točke, ki bi lahko pomenila nov začetek, kakor je prav spočetje.

Sprememba, ki se v trenutku spočetja zgodi je na miniaturni ravni. Na ravni združitve genov, ki nosijo skrivnost življenja, kar so leta 1953 odkrili angleški znanstveniki James Watson, Francis Crick in Rosalind Franklin. (Tsiaras, 2002)

Ženske, ki se odločijo za splav ali pa jemljejo kontracepcijska sredstva, ki uničujejo spočeto življenje, se žal pogosto ne zavedajo stvari, ki se v njihovem telesu dogajajo. Znanost pogosto prikriva dejstva ženskam pod krinko, da ima pravico delati s svojim telesom kar želi. Pa lahko dela s svojim telesom kar želi, če pravzaprav sploh ne ve, kaj se v resnici v njej dogaja?

Da bi znanost lahko v resnici šla naprej in ne bi bila kontradiktorna sama sebi, da bi v resnici služila človekovi dobrobiti, zdravju in življenju, bi morali postaviti na novo prav tisti temelj, kjer se znanost sklada z vestjo. Mnogo področij znanosti se je uklonilo teorijam, ki pa vodijo človeštvo v sebični propad. Naravoslovne in tehnološke znanosti, ki odkrivajo skrivnosti življenja in delovanja organizmov – tudi človeškega, bi se ob čudenju skrivnostim, ki jih odkrivajo morale usmerjati v pomoč temu življenju – in ne uničenju. Družboslovne znanosti pa bi morale hkrati z odkrivanjem družbenih zakonitosti usmerjati ljudi k vrednotam, ki bi prispevale k boljšemu sobivanju in pomoči drug drugemu – in ne sebičnim željam in ustvarjenim potrebam posameznikov.

Viri:

Nathanson B. 2012. https://www.youtube.com/watch?v=fGSowT1Yjso

Strahan, T. W. 2002. The Influence Of Therapeutic Culture On Abortion Decisions Of The U.S. Supreme Court. Change. LifeIssues.net: Clear thinking about crucial issues. Vol 16, no. 4. Association for Interdisciplinary Research in Values and Social. Vzeto z: http://www.lifeissues.net/writers/air/air_vol16no4_2002.html

Tsiaras A. in Werth B. 2002. From Conception to Birth, a Life Unfolds. New York.

 
Značke:

18 komentarjev

  • Mislim, da s površnimi članki ljudje največ škode naredijo stvari, h kateri se zavzemajo. Agitatorski in navijaški članki večino ljudi odbijejo. Če nek dr. teologije omaluvažujoče piše o znanosti in evoluciji, dela strahovito škodo Cerkvi in vernikom, saj znanosti ne pozna. Isto, če dr. teologije zmerja nevernike, ne ve pa bistva, da sta tako vera kot usmiljenje individualni vrednoti, ki se pač iz enega človeka ali skupnosti preneseta na nevernika glede na milost. To vsak vernik ve. Drugo so ideološki oz. religijski fanatiki.

    “Znanost bi morala” je moraliziranje, je otroško mišljenje.

    Znanost poskuša in išče. V njej vsak, ki kaj eksperimentalno dokaže, zmaga. Zakaj znanost išče, je od vsakega znanstvenika različen motiv. Mislim, da imajo znanstveniki glavni motiv v radovednosti, redki v denarju, slavi, skoraj nihče pa v ideoloških ali religijskih vzrokih (razen družboslovna znanost, ki je v večini sprijena in je bluzenje za utrjevanje moči naših).

    • AlenkaN

      Kaj bi znanost morala – to ni moraliziranje, ampak nujna odločitev nas ljudi.

    • avtorica v prispevku nič ne moralizira,tudi o vlogi znanosti ne,temveč za kratek povzetek dovolj primerno argumentira.

  • Zdravko

    hkrati z odkrivanjem družbenih zakonitosti….
    ==========
    Gospa Tina je verjetno čisto fejst punca. 🙂 Vendar, družboslovne znanosti ne odkrivajo “družbenih zakonitosti”! Še niti ene niso.
    Znanost se pa lahko samo etično usmerja. In še to vprašljivo. Priča smo mnogim “akademskim goljufom”, ki etike ne spoštujejo.
    Moralno podlago pa lahko dajo samo ljudje z uporabo njenih rezultatov.

  • Avtorica je že kaj boljšega napisala. Tole je pa precej švoh. Nimam nič proti, če je zelo odločna glede odklanjanja splava. To, da iz domnevnega odnosa stroke do splava dela vehementne zaključke, ki zadevajo medicino in zdravje kot celoto, je njeno preambiciozno početje, ki hitro razkrije nepoznavalstvo in tudi kar nekaj izkrivljenih ter nepravičnih ocene.

    Medicinska etika in deontologija se nič kaj bistveno ni spremenila skozi čas. Niti ni res, da bi včasih gradila na Hipokratu, danes pa mimo njega. Hipokrat še velja. Ženevska prisega zdravništva je le mala modifikacija Hipokratove. Noben normalen ginekolog ne izvaja splava z navdušenjem. Nekateri ga sploh ne, ker uveljavljajo ugovor vesti. Opravljanje splava narekuje razen precej redkejših medicinskih indikacij ( varovanje življenja matere, hude deformacije in bolezni ploda) zakonodajalec. Torej, ne medicinska stroka, ampak politika in tisti, ki jo diktirajo. Prej družboslovci in pravniki, kot medicinci.

    Splav se je izvajal tudi v preteklosti, ko ni bil legalen. Recimo pred drugo vojno. Izvajali ga niso samo mazači, ampak nelegalno tudi zdravniki. Vsekakor je splav, ki ga izvede strokovnjak, manjše zlo in tveganje kot mazaški splav. Izvajali so ga na Slovenskem za koga verjetno presenetljivo celo neredki zdravniki, ki so zahajali v cerkev ali/in pripadali katoliški ljudski stranki. Morda mi avtorica tega ne bo verjela, ampak imam iz družine osebno pričanje za to trditev; za neko manjše staro gorenjsko mestece.

    Ne drži torej poanta avtorice, kako se je medicinska stroka glede splava tako zelo zasukala glede na preteklost v prid izvajanju splava. Še manj drži trditev avtorice, da je, citiram, ” nekoč medicina bila v službi zdravja”. Iz česar izhaja, da po njenem danes ni več. In kako zgrešena stvar da je, da človek v primeru zdravstvenih težav ( glavobola, depresije) jemlje zdravila. Se res avtorica čuti kompetentna ljudem z glavoboli ali depresivnim ljudem odsvetovati jemanje zdravila, ki ga je predpisal osebni zdravnik ali specialist?

    Če bi bilo tako, da medicina zdaj več ne služi zdravju ljudi, ne bi danes v povprečju človek na Slovenskem živel okoli 80 let, pred enim stoletjem pa je bila povprečna pričakovana starost ob rojstvu le 50 let. Tako nizka tudi, a ne samo zaradi visoke umrljivost otrok zaradi otroških nalezljivih bolezni. Če bi bilo tako, kot avtorica površno in ne najbolj logično razglablja in trdi, bi veljalo ravno obratno. Bi ljudje več obolevali in bolj zgodaj umirali kot v starih dobrih časih, ko je ” medicina še skrbela za zdravje ljudi”.

    • No, to. To si zelo dobro argumentiral. Dobro so te zdresirali na MF. Kajti na številnih drugih področjih si prav tako fanatičen kot avtorica v zgornjem članku, ki v svoji “pravičnosti” okrog sebe kot slon agresivno potepta področja, kijih ne pozna.

    • Zdravko

      IF, si jo pa le preveč napačno razumel. Za zdravila ne kritizira medicine ampak potrošniško plehko družbo, ki bi s tabletami vse rešila, ki pride k zdravniku po “storitev”! Kot bi šel v bife na pivo in dobil storitev.
      Začuda, Hipokratova prisega res izključuje splav, pa nima nič s krščanstvom! Če k temu res prisegajo zdravniki, potem se imamom čemu čuditi. Avtorica ima prav.
      Kam je torej zašla medicina? Ne povsod in ne v vsem, prav gotovo.
      Tudi legalnost splava je posledica ateizma in potrošniške miselnosti. Nekoč so sirotišnice rešile tisoče življenj, ki danes končajo s splavom. Toda “lepše” je zapreti sirotišnice, ker jih je upravljala Cerkev, in vpeljati splave namesto tega. Tako se izognemo še eni stvari, ki je potrošnik noče gledati, ker mu ni prijetna. Medicina, ali še bolje zdravniški poklic, pa se je temu prodal. Vidimo, da razmeroma poceni. Ugovorov vesti ni veliko. Pritiski so najbrž veliki, a vseeno.

  • AlenkaN

    Danes ne moreš študirati ginekologije, če ne opravljaš splavov. Kot v kakšni mafijski organizaciji, kjer moraš najprej koga umoriti, da te sprejmejo za svojega.

    • Ginekologija ni študij, ampak ena od specializacij. Ne vem, kje si svojo trditev pobrala. Ne verjamem, da bi lahko držala. Nikakor. To bi bila protiustavna in protizakonita diskriminacija ( svoboda prepričanja, plus ustavna in zakonska kategorija ugovora vesti), ki bi jo zainteresirani z lahkoto s pravnimi sredstvi izničil. Besednjaka o umorih in morilcih bi se pa sam raje izogibal. Je kontraproduktiven.

      • AlenkaN

        No pa navedite ime enega samega ginekologa, ki se je specializiral z ugovorom vesti. Sicer pa vprašajte vpletene.

        • Zdravko in hkrati AlenkaN,

          na Hrvaškem slišim, da je ugovorov vesti med ginekologi toliko, da v nekaterih bolnišnicah nima kdo izvajati zakonsko dovoljenih splavov. Ne vem, koliko jih je pri nas. Tako malo gotovo tudi ne. Vsekakor so. Če grem k nedeljski večerni maši k frančiškanom, skoraj vedno tam vidim ginekologa-porodničarja iz osrednje ljublj.porodnišnice, ki je na svet pomagal spraviti mojega sina. Domnevam, da uveljavlja ugovor vesti. Na isti kliniki deluje tudi specialistka, ki je obenem katoliška redovnica. Nemogoče, da ne bi uveljavljala ugovora vesti. In še kdo gotovo.

          Nenazadnje je ginekološko-porodničarska stroka s svojimi uradnimi organi ostro zavrnila predlog postopkov OBMP ( umetne oploditve) na komurkoli drugem kot na heteroseksualnih parih, ki imajo bolezenske težave z zanositvijo. In bila zato v času pred znanim referendumom deležna hudih očitkov s strani leve medijske in nasploh družboslovne scene.

          Očitno se to zlahka pozablja, ko se prav medicini očita promocija splava in kapric LGBT lobijev v zvezi z reprodukcijo. In stališča koga so bila še odločilna v tistem referendumu o postopkih OBMP? Stališča pokojnega akademika Jožeta Trontlja ( zdravnika, svetovno priznanega nevrofiziologa), predsednika državne komisije za bioetiko in člana etične komisije pri svetu Evrope.

          Legalizacije splava v Sloveniji niti približno niso sforsirali zdravniki. Sforsiran je v politiki, družboslovju in na pravni fakulteti v LJ. Nasprotno, slovensko zdravništvo se je takrat v javni izjavi s kongresa zdravnikov postavilo proti legalizaciji, celo izpostavljeni vodilni komunistični kader akademik Janez Milčinski, šef sodne medicine in deontologije je legalizaciji splava izrecno nasprotoval. Seveda se je odločilo potem nasprotno, ampak mimo tedanje volje zdravništva.

          Zakonodaja zdaj je, kakršna je. Nepredstavljivo je, da se ne bi izvajala. Obstaja pa ugovor vesti. Neproduktivno je fundamentalistično tiste, ki to zakonsko pravico in ustavno svoboščino izvajajo, napadati kot zločince in morilce.

          • AlenkaN

            DANES ne moreš specalizirati ginekologije, če ne opravljaš splavov. Kar vprašajte tiste ginekologe.

          • Kdo vam je to rekel? Če je to res, je popolnoma nesprejemljivo, protizakonito in protiustavno. Potem je verjetno postavljen temelj, da vodstvo klinike ne le prekliče tako prakso, ampak tudi kazensko odgovarja za njo.

          • AlenkaN

            Tu je en citat iz literature:

            “Da bi probleme čim bolj spretno rešili, se pogosto zdravnikom, ki iz moralno-etičnih razlogov odklanjajo splav, celo svetuje, naj se ne odločajo za specializacijo ginekologije in porodništva”
            http://www.teof.uni-lj.si/uploads/File/BV/BV-07-4-02-SlatinekKaznivo.pdf

            Da pa danes v praksi ne gre samo za “svetovanje”, se pa lahko prepričate sami, če o tem malo povprašate vpletene.

  • Vincencij

    Meni pa konkreten članek odpira neko drugo dimenzijo, ki mi vliva nekaj optimizma !?

    Kaj pa če so dosedanje razlage Svetega pisma bile preveč
    enostranske – Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso« (1 Mz 1,27. 2,24) – ?

    Ne “zakrament svetega zakona” – in nerazvezljivost.

    Ja “spočetje človekovega življenja” – semenčece prodre v jajčece, njuni jedri se združita in postaneta eno. Postaneta nekaj novega.

    • Zdravko

      Sem se kar malo bal tega. Zato mi film ni “potegnil”. Avtorica celo pravi, da gre za dosežek tehnologije in znanosti. Ja, računalniške. Film je animacija.
      In je pretiran. Ta komentar je že plod tega.
      Vincencij, razlaga Svetega pisma ni napačna ali preveč enostranska. Je kar prava. Zakrament in nerazvezljivost.

  • Zadnje čase opažam, koliko fanatičnosti je okrog mene.
    Po eni strani so vsi ti ljudje razvajeni produkti socialne države in s tem potrošniške družbe, hkrati na večini področij življenja funkcionalno nepismeni, dostikrat slabo poznamo tudi področje, ki ga študiramo in potem se fanatično in malikoalsko ter ideološko vržejo v en ozek segment:
    diete, vegani, feminizem, lgbt, gender, prolife-splavi, cepljenja, topla greda, ekologija, politične sekte, verske sekte. Tudi islamisti vsi izhajajo iz 3.generacije priseljencev, totalno razvajenih mulcev potrošniške družbe, ki so tako ozko misleči in tako brezvestni, da jim ni težko niti pobijati.
    Toliko maščevalnih, ljudomrznih, sovražnih psihopatov kot jih danes mrgoli na twitterju in FB (tipičen primer je Vodeb, ki se je tokrat spet postavil za dojenčka, ki ne bi smel biti odvzet Alibabićevi – pa se je po njem histerično usula psihopatska enoumna množica), ali zadnjič, ko je jezuit PL na FB predstavil Trumpa kot negativca v pouk navijaškim “kristjanom” naj bodo previdni s politiki in malikovanjem teh, so bili spodaj podli, vulgarni (da je peder) in sovražni komentarji nanj od kristjank (starejših, uglednih gospa) , ki jim danes tega imena ne morem več dati. Koliko sem jih že zbrisal teh “desnih” psihopatov in psihopatk!

    • Kaj jim je skupnega? Vsi verujejov Državo, ki naj celo življenje skrbi za njih. V 90 do 99% so po “vrednotah” enaki, eno ozko čudaštvo pa napihnjejo in ga nasilno skušajo spraviti v državne zakone in ga tako VSILITI VSEM DRŽAVLJANOM. Islamist šarijo, lgbtjevci nešteto spolov, splavarji, da davkoplačevalci plačujemo splav, prolife, da se splav prepove in ga država sankcionira kot umor, nacionalisti čist narod, internacionalisti multi kulti, katoliški skrajneži, da bi bila država katoliška in vsi bi se morali držati katoliškega prava, borbeni ateisti za prepoved religij. Že med političnimi strankami ni vsebinskih razlik, je samo napihovanje nepomembnih lastnosti (narcisizem malih razlik) : eni so za domovino, drugi za družino, tretji za.. za kaj se sploh javno zavzema SD, v čem je sploh programsko različna od sds: aja, NOB, sds malikuje osamosvojitelje in edina modra dva demosovca: Pučnik (če ne bi bil pokojni, ga sds gotovo ne bi malikovala, ampak bi že kaj udbovskega našli ali pa bi retuširali arhive o njem) in Edini.
      Vsi brutalno celi družbi vsiljujejo svojo ideologijo, v katero slepo verujejo 10x hujše kot kaki Jehovci, vanjo fanatično verujejo kot sekta. Tako kot proticepilci ali fanatični cepilci, vegetarjanci in ostali fanatiki diet: en drobec življenja napihnejo in vsiljujejo vsem. Agresije in sovraštva je po mojem mnenju vsak dan več in jaz te pred 20, 30 in 40 leti nisem zaznal toliko kot jo je danes, kot so ljudje brutalni, nasilni in sovražni.
      Ni problem poteptati vso znanost, vso tehnologijo, vso medicino, vso religijo, ves del družbe (druge vernike, ali nevernike, drugo raso, drug narod, svoj narod.. ) . Kot potem kmalu ni več problem pobijanje ljudi, ki se s tabo ne strinjajo. To sem pozabil povedati: ti ljudje se bojijo vsake kritike nase, enostavno eksplodirajo kot človek bomba (psihopati, narcisi). Prav tako jim je groza, da bi razpadla njihova Socialna, socialistična, klerikalna (teokratska) Država.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI