Luksuz, ki ga ni mogoče plačati

Andrej M. Poznič 23.3.2017 6:35
 

Med zaposlenimi v Sloveniji nastajajo čedalje večje razlike. Manjšina, posebno v državnih ustanovah, šolstvu, vojski, policiji, državnih uradih, še bolj pa v paradržavnih javnih agencijah, inštitutih, nevladnih organizacijah, ipd. imajo službe, ki so varne, dobro plačane, regulirane in vanje prideš bolj ko ne po principu »VIP« t.j. »veze in poznanstva«. Zato ni čudno, da je kvaliteta tega segmenta pač nizka. Potem pa imamo zaposlene v tkim. »realnem gospodarstvu«, kjer ni več mogoče uporabljati enega merila. Na poseben način pa bi rad danes posvetil našo pozornost tistim, ki morajo delati v petek in svetek. Za nekatere je jasno, da mora biti tako. Npr. ne moremo si predstavljati, da bi zaposleni v domovih za ostarele v petek do ponedeljka prenehali z delom. Prav tako velja za hotelirstvo in množico drugih poklicev, ki se ukvarjajo z uslugami kjer je nemogoče imeti »vikend«. A ob nedeljah in praznikih ne delajo samo taki, ki to nujno morajo zaradi značaja svojega dela, temveč vedno več takih, ki morajo v službo zato, da ona prva skupina privilegirancev lahko nemoteno uživa svoj vikend. Zato, da množica sebičnežev razkazuje svojo moč, morajo »hlapci« delati, jim streči in biti čedalje dalj časa v službah takrat, ko bi morali biti doma pri svojih družinah. Da, taisti, ki zdaj v parlamentu proti 2x jasno izraženi volji ljudstva, sprejemajo družini sovražen zakonik, v praksi uničujejo družine tako, da premnogim onemogočajo nedeljski počitek.

Nedeljski počitek se je v zgodovini izkazal za močno versko in socialno pridobitev. Mirno bomo pripisali zasluge Judom, ki so v Svetem pismu dobili zapoved za sobotni počitek. Bog je v soboto, potem, ko je vse prav dobro ustvaril in uredil, počival. Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj. Počivaj od svojega dela zato, da boš slavil Boga, kajti ta dan je svet, t.j. izvzet od rednih, običajnih opravil. V industrijski dobi in s porastom ateizma, se je začel splošen, sistematičen in  uničevalen napad na nedeljski počitek. Nismo samo v Sloveniji pod tem napadom, temveč tudi drugod po Evropi. Tisočletno vzgojo in gradnjo človeka smo zamenjali za potrošnika. Potrošnik ni subjekt, temveč človeški predmet, ki mora trošiti, kar s težavo spravi skupaj. Reklame, moda, mentaliteta »moraš imeti« so gonilne sile, ki najdejo globok odmev v našem hrepenenju po luksuzu in udobju. In kaj boljšega za take, kakor da je trgovina vedno odprta, da si lahko privoščim, kar si želim ob najbolj bizarni uri? Razčlovečenje družbe in trpljenje premnogih, bogatih privilegirancev ne zanima.

Ne zanima jih niti to, da smo ljudje jasno izrazili in izglasovali, da naj bodo trgovine zaprte. Že sami predlagatelji onega referenduma, sindikati, so kmalu po svoji volilni zmagi svojim članom zarili hrbet v nož in pristali zaradi nekaj fičnikov več na odprte trgovine. In nihče si danes več ne more predstavljati, da bi bil BTC-ji vseh vrst in oblik ob nedeljah zaprti… zakaj pa morajo biti odprti? Ali zakonodajalec sploh kaj naredi, da bi zaviral nerazumno odpiranje? Od te vlade in od sedanje ministrice česa takega ne moremo pričakovati, saj zdaj že tretjič v najkrajšem možnem času proti volji ljudstva poskuša sprejeti svoj družinski zakonik. Izgovori so vedno isti. Zdaj je že tako, da ne dopušča niti tega, da se civilna družba oglasi. Noče je poslušati, češ »nimajo novih argumentov«. A vi, vladajoči, imate nove argumente? Katere? Niste jih povedali, samo zlorabljate svojo oblast v prepričanju, da se bomo ljudje naveličali, saj nas siliti vedno znova v referendume, ker nas ne jemljete resno. Vaša vlada, tov. Miro, na tej točki ni demokratična in ni legitimna, ker nasprotuje jasno izraženi volji ljudstva. In vsa kontinuiteta se že vsa leta naše svobode in demokracije, v najbolj pristnem totalitarnem duhu, norčuje iz ljudi in ne upošteva ljudstva, ki je po Ustavi RS suveren. Ne, na oblasti smo komunisti, je rekel kriminalni gobar, in to se ne bo spremenilo, kajne? A pregovor pravi, da je za vsako rit pripravljena palica… tudi za vašo.

Nedeljski počitek mora spet postati pravica in družba mora sistematično ovirati razširjanje nedeljskega dela. Tudi in predvsem v trgovini, kjer so delavni urniki že tako razpotegnjeni v turnuse. V ospredje moramo spet postaviti človeka in njegovo dobrobit, kar pa marsikdaj pomeni, da so stvari, ki jih ne moremo plačati, bolj pomembne kakor denar, ki nam omogoča materialne dobrine. Velika dobrina je nedeljski počitek. Svoj smisel ima še vedno v času, ki ga namenimo za javno bogoslužje, a tudi tisti, ki ne verujejo, imajo korist od njega, ker nam splošna zapoved nedeljskega počitka daje možnost, da kot ljudje rastemo in lažje prenašamo napore delovnih dni.

Šest dni delaj, sedmi dan počivaj. K temu bi se morali vrniti, da ne bo nedeljski počitek le luksuz nekaterih, temveč dobrobit vseh.

 
Značke:

19 komentarjev

  • Kolikor se jaz spomnim smo imeli o tem referendum. Sedanja ureditev je bila potem sprejeta pod katero vlado že?

    • slovencsm

      Na žalost res. Bo pa danes to težko obrniti. Še delavci razmišljajo tako, da bodo s tem prikrajšani za dodaten denar.
      Vsi ti predlogi o različnih obratih v družbi nimajo nobenega smisla, če ne bomo generalno obrnili smer razmišljanja in načina dela. Potrebujemo novo vizijo, ki bo ljudem pokazala smisel in smer. Trenutno vladata apatija in/ali plavati s tokom.

    • Levičarsko ustavno sodišče je razsodilo tako, kot je.

  • Neverjetno, kako so povsem obšli referendumsko odločitev ljudstva proti nedeljskemu delu in nedeljski odprtosti trgovin.

    Tudi sam vrednotim obrambo posebnega statusa nedelje, do neke mere pa tudi sobote za verjetno področje pomembnih političnih spopadov prihodnosti. Spopadov demosa z interesom kapitala, da ljudem vzame soboto in nedeljo.

    • Spomnimo se debat o 2. januarju, ki je bil namenjen po novoletnemu obiskovanju sorodnikov/sosedov/prijatelju in je s tem postal družinski praznik inki ga je delovnim ljudem vzela katera vlada že?

      • 2. januar je komunistični izum. Kakšen praznik neki pa je to? Kdo neki ga praznuje po Evropi in v svetu? Za zdravljenje dolgotrajnega mačka od novoletnih predolgih krokanj? Namen 2. januarja je bil, da se čimbolj devalvira božične praznike. Ko v komunizmu sploh ni bilo niti enega prostega dneva. Vprašaj danes v sosednjih državah ( tudi ex-komi Hrvaški in Mađarski), kakšen praznik je 2. januar ali 2. maj, pa te bojo gledali kot tele v nova vrata. Očitno se pri nas premnogi ne morete ločiti od boljševiških tradicij.

        • Sramotiš se. Povsem očitno gre za praznik delovnih ljudi, ti pa bi ga vzel. Sram te bodi.

          • Solit se pejd. Pa ga mej 2. januar, če ti je glavni smisel življenja.

          • Gospod IF,
            ne odgovarjajte več provokatorju rx-u, ker vas vedno sprovocira in postanete malo manj zgledni.

          • Nič se ne sramoti. Prav ima. Ti pa se sramotiš.

  • Nedavno sem gledal na TV francoski dokumentarec o življenju zaposlenih na sedežih visokotehnolških velikanov Google, Facebook, Twitter, Booking.com na njihovih sedežih, ki so vsi na obrobju San Francisca v Kaliforniji.

    Ti zaposleni ljudje, vsaj neredki med njimi, so v službi od jutra do večera in to vseh 7 dni (!) v tednu. Pa ne da skozi delali, to ni mogoče. V podjetjih ima odlične restavracije, kjer dobijo vso hrano, organizirano imajo prosti čas, športne aktivnosti, bazene. Takšna in drugačna druženja. Celotno življenje tam, znotraj ograje in varnostnih služb; vse razen spanja. Ne vem, kaj pravijo družine. Če jih kdo med njimi sploh ima.

    Deklarirajo ekološko ozaveščenost in spodbujajo, da se zaposleni na delo in z dela prevažajo z avtobusi. Ki so privatni avtobusi podjetja, ki se ustavljajo na javnih postajah, jih zasedajo in vkrcajo izključno ljudi z izkaznico podjetja. Seveda javnost negoduje, ampak brez uspeha. Ta ultra-profitabilna podjetja so tudi z grožnjami, da se bojo iz območja odselila, od mestnih oblasti sicer izsilila oprostitev davkov, ki jih vsi ostali hočeš-nočeš plačujejo.

    Noben zaposleni v teh podjetjih se tudi zunaj, na ulici, s francoskim novinarjem ni hotel pogovarjati o ničemer, povezanem s podjetjem. Niti recimo o prevozih v službo. celo če se ta ni predstavil kot novinar, so vsi zaposleni v teh dobro znanih high-tech velikanih o vsem molčali kot grob. Kot da bi bili totalno ustrahovani.

    In to v vedno ultra-svobodoljubnem San Franciscu. Zbielki gay in lezbičnega gibanja, med drugim. Autokratski red znotraj podjetij, kot smo ga brali pri Orwellu in Aldous Huxleyu. Krasni novi svet.

    ( Me zanima, kaj bi Žiga Turk, ki so mu ta podjetja in njihovi prozvodi tako blizu, meni pač niso, sem prej dinozaver kot kaj drugega na tem področju, imel povedati v njihov zagovor.)

  • Če bi vsaj tisti, ki smo glasovali proti nedeljskemu odprtju trgovin, nobeno nedeljo ali praznik ne šli v trgovino, bi jih trgovci bili prisiljeni zapreti.

    Če bi se nam z nekaj empatije (ali sočutja) do tistih, ki morajo ob nedeljah (brez prave potrebe) delati, pridružili še vsi tisti, ki uživajo in znajo ceniti svoj nedeljski počitek (karkoli jim že pomeni, s skupnim imenovalcem: prost dan, ko ni treba v službo), potem bi ob nedeljah bili v trgovinah samo zaposleni – dokler jih ne bi delodajalec nagnal domov. In to bi se zgodilo kaj kmalu.

    Smo pa ljudje precej pragmatični in prilagodljivi: kar nam je omogočeno/dovoljeno/uzakonjeno, (pre)hitro začnemo jemati kot samoumevno in se ne sprašujemo o upravičenosti. A da bi v nedeljo jedli kruh od sobote (ali pa odtajanega iz skrinje)? Zakaj neki, ko pa si lahko privoščim svežega? Direktno od maše zavijem v pekarno, da ne bom ‘lačen’ …

    Pa ne gre samo za nakupovanje: množica neopravljenih stvari čaka, ker med tednom ‘ni dovolj časa’. In velika je skušnjava, da jih opravimo na ‘prosti dan’, v nedeljo: likanje, pranje avtomobila, učenje, … Samo mejo si je treba postaviti – kakor kdo. A najenostavnejša je že zdavnaj zapisana: “Šest dni delaj in opravljaj vsa svoja dela, sedmi dan pa je sobota za GOSPODA, tvojega Boga: ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne hči ne hlapec ne dekla ne živina ne tujec, ki biva znotraj tvojih vrat!” (2Mz 20, 9-10)
    Pred leti sem slišala v pridigi: “Ne opravljaj nobenega dela, ne ti ne tvoj sin ne … ne tvoj pralni stroj, ne tvoj računalnik…”

    • Gospa Marta vse, kar ste napisali drži. Naša družina je na referendumu glasovala za zaprtje trgovin in se tega tudi drži. V nedeljo ne hodimo po trgovinah, vse kar potrebujemo nabavimo v soboto in tudi med tednom ne hodimo po trgovinah razen v primerih,da je kaj zmanjkalo pa še po to gremo v lokalno trgovino. Kruh kupimo za cel teden in gre v skrinjo če ga pa zmanjka ga pa spečemo. Tudi trgovci in trgovke si zaslužijo počitek. Je pa res, da so nedeljsko delo podpisali njihovi sindikati za par evrov več, kar je zelo škoda za njih.

      • Resnico prosim: Podpisali so ga sindikati, vlada in delodajalci. Katera vlada je takrat vladala? Kdo je bil šef vlade?
        Btw volil sem za prepoved dela v nedeljah.
        Še enkrat ne bi. Če bi se ljudje intimno in individualno tega držali, potem bi bile trgovine prazne. Vsak se lahko drži svojd morale, seveda pa je veliko lažje s pomočjo politike, cerkve ali države druge terorizirati z mojo moralo, kot pa da se sam svoje morale držim in sem vzgled.

        • Po referendumu je prišlo junija 2003 do sporazuma med sindikati in delodajalci in sicer po navedbi Dnevnika: Na včerajšnjih pogajanjih o dodatku za delo v trgovinah ponoči, ob nedeljah in praznikih, pred katerimi so sindikalisti zahtevali 130-odstotni dodatek, delodajalci pa so ponujali 60 odstotkov, je pogajalcem uspelo doseči kompromis. S sedanjih 50 odstotkov naj bi, če bodo predlog verificirali organi obeh strani, podpisniki kolektivne pogodbe, dodatek s 1. julijem dvignili na 65 odstotkov, s prihodnjim letom pa na 75 odstotkov. “Ko bodo znani rezultati poslovanja za letošnje leto, bomo prihodnje poletje pogajanja nadaljevali, da bi dosegli 90-odstotni dodatek,” je pojasnil sekretar Sindikata delavcev trgovine (SDT) Ladislav Kaluža . (vir Dnevnik) Predsednik vlade je bil Anton Rop.

          Konec leta 2006 je Janševa vlada sprejela zakon (parlament ga je potrdil),ki je udejanjila kolektivno pogodbo med delodajalci in sindikati trgovske dejavnosti. Vendar je to ustanov sodišče razveljavilo v delu ki dovoljuje odprtje trgovin samo na 10 tednov v letu. Do sedaj sem na spletu našla le dopolnjeno kolektivno pogodbo ki je bila sprejeta 2015 leta in kako je nato razsodilo ustavno sodišče mi ni uspelo najti.
          Niti mi ne uspe najti kdo je podpisan pod kolektivno pogodbo trgovske dejavnosti. Mogoče veste vi.

    • Zdravko

      Če bi se nam z nekaj empatije (ali sočutja) do tistih, ki morajo ob nedeljah…
      ===========
      To pač tako ne deluje. In to vedo tisti, ki so postavljali zakone. Tako so nas komunisti izzivali “če bi vsi tako, bi bilo pa dobr…”.
      Takšen je svet. Sicer ne bi rabili ne postave ne sodišč, ker bi vsi bili pošteni in potem ne bi bilo kraje.
      Tudi jaz ne hodim ob nedeljah v trgovine. Toda to se ne da ekstrapolirati na ljudtvo, kot tako. Ne nazadnje, svež kruh zelo lepo diši…
      Zato pa imamo postavo. In če smo takrat rekli ne nedeljam, bi moralo tako biti. Ne spomnim se več, kako se je to obrnilo.
      Sicer smo tudi na dveh referendumih rekli ne, pa nas zdaj provocirajo s tretjim!

  • V Sloveniji je 70 do 80% katolikov pravi nadškofija, kleriki. Če jih 80% ne bi hodilo v nedeljah v trgovino (bi upoštevalo 10 božjih zapovedi), bi trgovine propadle. Kdo zdaj laže? Verniki, da verujejo? Ali kleriki, ki si bildajo mišice? In zakaj?

    • Zdravko

      Če bi vsi ljudje spoštovali vse kar je Kardelj napisal in Partija odredila, bi tudi komunizem uspel. Kdo je lagal?!

      • Tudi brez tega bi propadel.Tako kot socializem propada ne glede na to, katerega politika – Mesijo množice častijo in malikujejo, da jih bo rešil.

        Eno je centralno planskost,
        drugo je pohlep po moči,
        tretje pa je, da verniki in duhovniki v preveliki večini vero v večini dojemajo kot ideologijo, fasado in ne kot milost odnosa z Bogom. Zato je velik prepad med vero, ki jo izgovarjajo v cerkvi in vero, ki jim je dana po milosti.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI