Narava in pokrajina (foto): Botanični vrt Ljubljana

Janez Mihovec 19.3.2017 7:480 komentarjev
 

Janez Mihovec – Botanicni vrt Ljubljana

Sprehod po skritem kotičku glavnega mesta

 So dnevi, ko ni ne časa in volje, da se odpravi kam posebej daleč od doma. Takrat je kak bližnji skrit kotiček narave primeren, da se odpočijemo od tegob vsakdanjega dne. Le poznati in najti ga je treba kje v bližini doma. Prav tak kotiček je Ljubljanski botanični vrt, ki je tik ob robu strogega mestnega jedra skrit ob Ižanski cesti, med Gruberjevim prekopom in Dolenjsko železnico.

Sprehoditi se je torej treba do njega in ko stopimo skozi ograjo, ki ga obdaja z vseh strani nam odpre svoje skrivnosti. Prihodnjo pomlad po praznoval reci in piši že častitljivo 200 letnico svojega obstoja. Njegovi začetki segajo namreč v eno najbolj turbolentno obdobje evropske zgodovine. Leto 1810 je bilo obdobje vrhuncev Napoleonovih vojn in leto dni prej so Francozi še enkrat porazili Avstrijce in ustanovili Ilirske province, ki so Francozom omogočili kopenski stik s Turki in Avstrijce porinili stran od morja in s tem okrepili Celinsko blokado proti Angleškim trgovskim zvezam.

Ljubljanski botanični vrt je naravni naslednik prvih vrtov, ki so nastali v Italiji v 16. stoletju. Francozi so v Ljubljani ustanovili visoko šolo in v okviru te na tedanjem obrobju mesta še vrt. V spomin ustanovitve je maršal Marmont, ki je bil prvi guverner provinc, posadil lipo, ki je še danes ena izmed glavnih znamenitosti. Francoska vladavina je bila le kratkega veka, a vračajoči Avstrijci so vrt ohranili in razvijali. Razumeli so lepoto njegovega namena. Glavni skrbnik vrta v tem obdobju, ki je bil najbolj zaslužen za njegovo ohranitev, je bil Franc Hladnik. Sčasoma se je vrt širil, v njem pa so posajali tudi vedno nove in nove rastlinske vrste. Alfonz Paulin je za povrh sestavil še orjaško herbarijsko zbirko, pričele pa so se tudi izmenjave semen z drugimi botaničnimi vrtovi, tradicija, ki se je ohranila do današnjega dne. Leta 1919 je Botanični vrt postal del porajajoče se ljubljanske univerze.

Danes je vrt enota v sklopu Oddelka za biologijo Biotehnične fakultete. Na dveh hektarih površine raste kakih 4500 vrst rastlin z različnih področij Evrope, pa tudi z drugih celin. Vrt je razdeljen na pet vsebinskih enot: arboretum, rastlinski sistem, ekološke skupine, ekološko geografske skupine, rastlinjak in gojitveni del.

Navkljub neprestanim proračunskim težavam in nespretnemu položaju vrta, ki je danes z vseh strani obdan z mestom je vstop v vrt pravo razodetje. Hrup neznosnega prometa z bližnjim ulic ob vstopu nenadoma poneha in nadomesti ga mir in petje ptic. Znajdemo se v mreži s peskom posutih potk, ki nas popeljejo po vrtu. Ponekod je ta podoben mestnemu parku, drugod spet skrbno negovanim gredicam in toplim gredam v katerih rastejo občutljive rastline in kakteje. Morda najlepši videz vrtu pa daje več ribnikov, ki ponazarjajo vodni svet in mokrišča in so vsa obrasla s številnimi močvirnimi in vodnimi rastlinami. Biotopi torej, ki so iz okolice pritegnili tudi celo vrsto samopovabljenih prebivalcev. Med njimi prevladujejo ptice in mali sesalci kot so na primer veverice in polhi.

Botanični vrt v Ljubljani je prava paša za oči in vabi da ga obiščemo v vseh letnih časih. Prikazuje trud njegov ustvarjalcev in skrbnikov in ponuja podobo čudovite oblikovane narave in krajinskega parka.

 

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI