Erdogan je pomagal liberalcem

Aleš Maver 16.3.2017 6:35
 

Nizozemske volitve so redko zbujale toliko zanimanja kot ravno letos. Na koncu so se očitno razpletle s prepričljivim uspehom dosedanjega nizozemskega ministrskega predsednika Marka Rutteja, njegov glavni tekmec in nekdanji strankarski kolega Geert Wilders pa volilno tekmo zapušča z dolgim nosom.

Majhne pridobitve populistov

Pogled na semafor bi utegnil zbuditi tudi drugačen vtis. Liberalci iz Stranke za svobodo in demokracijo Marka Rutteja so namreč devet ali deset sedežev oddali, medtem ko so jih Wildersovi iz zelo podobno poimenovane druščine, Stranke za svobodo, štiri ali pet mandatov pridobili. Kljub temu Rutte slavi, saj so predvolilne ankete še pred mesecem napovedovale zmago populistov, vse do zadnjega tedna pa je zanjo obstajala vsaj možnost. Zdaj Stranka za svobodo ni ponovila niti svojega doslej najboljšega dosežka iz leta 2010, ko si je priborila 24 od 150 sedežev v parlamentu. Tokrat jih bo grela največ dvajset in verjetno pristala celo na tretjem, ne na drugem mestu.

Tako so se po Trumpovi senzaciji v ZDA še druge volitve v Evropi, na katerih so imeli populisti možnost za odmeven uspeh, iztekle z njihovim porazom. K temu ni malo prispeval turški predsednik Erdogan, ki je s svojim izsiljevanjem in norčevanjem iz držav Evropske unije po eni strani prisilil Marka Rutteja k odločilnim korakom, po drugi strani pa povzročil stekanje Nizozemcev za njim in za njegovo stranko. Veliko je k odličnemu finišu liberalcev prispevala izjemno visoka volilna udeležba, ki je krepko presegla osemdeset odstotkov.

Znajdi se, kdor se more

Doslej zapisano kajpak ne pomeni, da bo premier zlahka sestavil novo vlado. Na Nizozemskem je že tako običajno, da so pogajanja o oblikovanju koalicije dolgotrajna in da v istem kabinetu pogosto sedijo predstavniki zelo različnih političnih usmeritev. Tokrat bo to še posebej potrebno. Dosedanji članici koalicije, liberalci in socialdemokrati, ki sta imela v stari zasedbi parlamenta 79 od 150 sedežev, jih bosta sedaj imeli največ 41 (toliko, kot jih je imela Stranka za svobodo in demokracijo doslej sama). Po krščanskih demokratih leta 2012 so tokrat katastrofalni potop doživeli socialdemokrati. Stopili so se na šest odstotkov glasov in samo devet sedežev. Še leta 1998 so jih recimo imeli 45. Po drugi strani so krščanski demokrati tokrat med zmagovalci in bodo priplezali najmanj do 19, morda celo do 21 mandatov, kar pomeni vsaj šest poslancev več kot doslej. Ni pa to veliko v primerjavi z zgodovinskimi dosežki stranke. Pred drugim vatikanskim koncilom je samo katoliška komponenta sedanjih krščanskih demokratov, Katoliška ljudska stranka, znala sama doseči petdeset sedežev. Tedaj jo je v južnonizozemski katoliški provinci Limburg volilo tudi do 90 odstotkov volivcev (danes, sredi galopirajoče sekularizacije, je uspeh že dosežek okrog dvajsetih odstotkov).

Volitve imajo še dva pomembna zmagovalca. Levi liberalci iz stranke Demokrati 66 bodo pridobili vsaj pet sedežev in jih poslej zasedali vsaj sedemnajst, Zelena levica pa bo prvič v svoji zgodovini najmočnejša stranka levo od sredine, saj z vsaj petnajstimi poslanci ni prehitela le socialdemokratov, marveč tudi bolj na levo pomaknjene socialiste. Posebnost nizozemskega strankarskega sistema je tudi Stranka za živali, ki bo z dveh sedežev skočila vsaj na štiri.

Rutte bi lahko, če bodo obveljali zanj najugodnejši rezultati, sestavil vlado desne sredine in sredine s krščanskimi demokrati, levimi liberalci in s protestantsko Krščansko unijo. A taka vlada bi v vsakem primeru imela minimalno večino. Solidno večino bi tej koaliciji zagotovila šele vključitev dosedanjih partnerjev socialdemokratov, a je vprašanje, če je slednjim po volilni katastrofi do vladanja. Če jim do tega ne bo, bo za stabilno vlado nujna vključitev ene od levičarskih strank.

Kako bo sorazmerno skromen izplen populističnega Wildersa, ki sicer niti v primeru relativne večine ne bi mogel postati premier, saj so skoraj vse stranke zavrnile sodelovanje v njegovi vladi, vplival na dosežke njegovih “tovarišev” po Evropi, je težko reči. Položaj po državah se namreč zelo razlikuje. Gotovo pa se delnice Le Penove po včerajšnjem dnevu niso dvignile.

 
Značke:

25 komentarjev

  • slovencsm

    Desničarski ekstremisti so odgovor na trenutno situacijo v svetu. Zame so zelo pozitivni, ker so postali grožnja trenutnim vladajočim kastam, ki so zato prenehale spati na svojih lovorikah in so zopet prisiljene delati. Tako se bo spremenil odnos do Evrope, priseljencev itd.

  • “Kljub temu Rutte slavi, saj so predvolilne ankete še pred mesecem napovedovale zmago populistov … ”
    ——–
    Tudi lekcija za nas, kako predvolilne ankete vplivajo na razpoloženje volivcev, če nekomu napovedujejo zmago ?!

  • Škoda da je Wilders tako samovšečen.Z malo manj samovšečnosti bi zmagal. Je pa lepo videti da se krščanski demokrati vračajo na sceno.

    • …a taki kot v Sloveniji? Figov list tranzicije? Reševalci pokojnin socialnih problemov tipa Milan Kučan? Ali pravniških veleumov tipa Pogorelec,ki poslancu odvzame mandat z izjavo s” …”po očeh se mu vidi,da je kriv..”

      jaki demokrati,res

  • Zmaga antipopulistov. 😉

  • Lesenko

    Ha, dober je Maver 🙂 primerja predkoncilsko in pokoncilsko politično podobo Nizozemske.

    • Lesenko – ja seveda, očitno to tudi je faktor. Po II. vatikanskem koncilu so močne krščanskodemokratske stranke začele izgubljati. Predvsem, ker je koncil Cerkev odprl svetu v nepravem trenutku in s tem krščanskodemokratski desni sredini odvzel zaslombo v močnem Cerkvenem nauku.
      Se pa strinjam, da Aleš Maver postaja VRHUNSKI politični analitik. Boljši od denimo Matevža Tomšiča (ki nam ga levi tokrat oponesejo) 😉

      • Se ne strinjam. Moje mnenje je, da tudi II. vatikanski koncil ni mogel preprečiti vdora Satana v Vatikan. Ker je Cerkev hierarhična ustanova, papež nosi odgovornost.

      • Koncil je bil v zgodnjih 60. letih. Krščanske demokracije, mnoge med njimi, so največje usihanje doživel po letu 1990.

        Italijanska ( ki je vladala kontinuirano od prvih volitev po vojni)je izginila, zelo so se skrčile recimo avstrijska, belgijska in tudi nizozemska. 70 leta v Evropi zaznamuje predvsem socialdemokracija, torej okoli 1970 marsikje KD stranke izgubijo primat. Ampak v glavnem začasno in se vrnejo na oblast. Rahel upad krščanskih demokracij konec 60. let ima bolj malo opravka s koncilom in več z družbeno revolucijo leta 1968 in na drugi strani veliko močjo industrijskega proletariata in levih sindikatov v tistem času.

        Ponavljam, KD stranke, razen deloma nemške, dramatično oslabijo po letu 1990. Razlogi seveda niso v 2. vatikanskem koncilu.

  • Kaj točno predstavlja pojem “populist”?

    A je to osebek,proti čemur se po novem bori Zveza borcev za vrednote NOB ter planetarni krožki Soroševi brezdelnih reševalcev sveta?

    • Populist, politik ki s všečnostjo pridobiva na priljubljenosti.

  • Sarkazem

    Všečnost volilcem je pa naloga vsakega politika, sicer ne bi bil politik! Populizem je zato postal slabšalni izraz za tiste politike, ki prisluhnejo volji ljudi in se s svojimi odloćitvami po njej ravnajo. Zdaj pa prevladuje elitistična politika, ki sledi “višjim”ciljem, ne pa volji in željam ljudi, ki so jo volili. Levi in desni politiki je zdaj vodilo politična korektnost in multikulturnost, predvsem levi še kulturni marksizem z vso dodatno šaro kot je LGBT zaščita, gender teorija in sovražnost do družine, lastnega naroda in domoljubja. Gert Wilders nima nobenih drugih želja, kot zaustaviti islamizacijo, zaustaviti priseljevanje in referendum o EU, ki prvo in drugo pospešuje. Vse to si želi tudi večina Nizozemcev in Evropejcev, zato ga “visoka” politika zmerja s populistom. Podobno se dogaja Le Penovi v Franciji in AfD v Nemčiji. Seveda ima tudi ta visoka poltika, ki vodi evropske države svoje ozadje t.i. deep state, ki jo z denarjem in mediji usmerja in vodi. Za kuliso uporablja ta politika tudi demografski problem, ki naj bi zahteval pospešeno priseljevanje in multikulturnost, kot da se tega problema ne bi moglo urejati z družini, ženskam in mladim parom prijazno stimulacijo in motivacijo rodnosti. Tako je na primer Darko Štrajn nedavno tvitnil, da je Slovenija na vrhu demografsko problematičnih držav, začuda pa tudi pri vrhu nasprotnic imigracije. Kot da se demografski problem rešuje le s priseljevanjem muslimanov v krščanske dežele, ne pa z motivacijo in stimulacijo mladih domačinov k večji rodnosti. Brez dvoma bi bila stanovanja in službe za mlade družine tudi cenejši ukrep, kot uvažanje neukih Arabcev in črncev in njihova prevzgoja, ki nikoli ne bo delovala. No, vse to kar sem napisal, je osovraženi populizem.

    • Sarkazem .. “Všečnost volilcem je pa naloga vsakega politika” ..
      ——-
      Saj se strinjam z vami, vendar je to pogojeno. Bolj je ljudstvo pobebavljeno, bolj uspevajo takoimenovani populisti.
      Odgovorni ljudje ne bi prenašali, da jih vodi nekdo ki bi jim rožice sadil.

  • K Časniku me je pred leti privabil med drugim zlasti podnaslov: spletni magazin z mero in rubrika: mnenja z mero. Že od davno sem prepričan, da Slovencem manjka prav dober občutek za proporc, veselje nad zmernostjo, kar vključuje zavračanje ekstremnega že v zamisli. Gre že za staro antično modrost, izraženo med drugim v latinskem reku: “Est modus in rebus”. Zmernost je odločilna. Kozaček vina ob obroku je zdravilen, popivanje je škodljivo in vir velikega zla.

    Ampak vprašanje, kako se bralstvo odziva, če sploh, na takšno proklamirano usmeritev dnevnika. Mislim, da ga ignorira. Iz komentarjih velikokrat sledeč, čimbolj ektremno, udarno, tem bolje. Ne vem, ali se motim, ampak zdi se mi, da bralstvo počasi postaja podobno Reporterjevemu ali od Nova24TV. Wilders, Le Pen – to so tu viri političnega navduševanja. Manjka samo še, da Kerže napiše članek, kako so Wilders, Le Pen, Salvini in Petry pravi rešitelji Evrope in krščanstva, samo spodmaknit je treba še tistega socialista v belem na čelu v Vatikanu in ona dva vodilna, enega v Bruslju in drugega v Berlinu.

    Moram priznati, da sem razočaran. Zakaj navidez dovolj pametni ljudje od zmernosti rinejo raje k populistom in skrajnežem, mi je podobna uganka, kot je bilo svoj čas uganka mnogim razumnikom to, kako je mogel eden najbolj kultiviranih narodov Evrope ponoreti od navdušenja nad Hitlerjem. In podpreti tisto, kar je končalo v sramoti plinskih celic uničevalnih tabrišč kot sta Aushwitz in Buchewald.

    Taka populistično-ekstremna desnica lahko samo v izrednih razmerah dobi volitve. Podobno slovenska kot Wilders in Le Pen. Sredino in prostor zmernosti pa vse bolj zavzemajo politiki, izšli iz komunističnih krogov, kot Cerar in Pahor. Že taktično gledano nespametno. Vsebinsko pa tudi s sporočilom Jezusa Kristusa nima blage zveze. Kristus je v tem primeru sam del Blut und Boden ideološke izključevalne identifikacije.

    • Gospod IF,
      razočarani ste, ker vas ne občudujemo. Saj ste zato prišli sem, na te spletne strani, kajne?

    • Jaz pa v tem času “politične korektnosti” ne vidim več prostora za zmernost, žal.
      Zdi se mi da smo zdrseli iz ravnotežja in še drsimo ven. In da nujno potrebujemo ljudi, ki znajo povedat brez ovinkarjenja, z jasno besedo.
      Tudi Jezus je bil dovolj jasen, ko je v Svetišču razmetal mize trgovcem.
      Zakaj ni bil zmeren !?

    • IF, jaz zmernost v tem kontekstu razumem kot spoštljiv, nesovražen odnos do vseh in vsega. In odstopanja od tega na tem portalu v zadnjem času po mojem mnenju ni veliko opaziti.

      Zmernost ne pomeni, da moramo biti vsi istega mnenja o določenem problemu ali pojavu. Glede Wildersa, Le Penove in podobnih se je pa dobro zavedati, da so proizvod nespametnih politik t.i. sredinskih politikov, ki sedaj vodijo Evropo in jo bodo še nekaj časa.

      Uspešnost t.i. skrajnih politikov je zgolj signal, da nekatere aktualne politike terjajo temeljito spremembo. Pametni in odprti politiki bodo to uvideli in kaj spremenili. Ujetniki v svoje degenerativne vzorce bodo pa še naprej gnali svoje, do britkega konca.

      • Zdravko

        Uspešnost t.i. skrajnih politikov bo samo povzročila nadaljnjo eskalacijo levih agend, kot LGBT in podobnih. Ničesar ta uspešnost dobrega ne bo prinesla, ker je zgolj odziv na provokacije levice, in bo samo utopila desnico.

        • Zdravko: “Uspešnost t.i. skrajnih politikov bo samo povzročila nadaljnjo eskalacijo levih agend, kot LGBT in podobnih”
          ======================

          Uspešnost?
          A to pomeni, da so na Nizozemskem zmagali t.i. skrajneži?

  • Sarkazem

    Vsi si želimo v miru živeti na svojih domovih, v svoji domovini in s svojimi tradicionalnimi vrednotami, govoriti v svojem maternem jeziku, delati tisto kar nas veseli in verovati tisto kar so verovali naši predniki. To je konservativnost, o tem največ govorijo t.i. populisti in to ni nobena ekstremistična desnica in skrajnost. Skrajneži želijo revolucije, new order, novo teorijo spolov, sprevržene družine. kolone mladih moških iz Arabije, ki so odvrgli vse dokumente, ali tuje rase, ki se mnižično selijo čez morje in vpijejo Allahu akhbar, ko se bližajo italijanski obali, kjer je1500 let imel glavno besedo katoliški papež.
    Seveda je svet poln sprememb, toda prava mera konservativnosti in progresivnosti ustvari šele tisto zmernost, s katero je najlaže preživeti. Zmernost ni nikdar zmerjala konservativno mislečih s skrajneži, ekstremisti ali populisti, ali celo z nacisti ali fašisti, kot na primer zdaj počne Erdogan in v prefinjeni obliki namiguje na tem portalu g. IF.

    • Imamo dovolj dober pravni red in dokaj stroga merila tega reda pri prehajanju ljudi napsloh med evropskimi državami, posebej pa na zunanjih mejah schengenskega režima. Če bi ga uveljavljali, se ne bi dogajalo prehajanje brez dokumentov. Oskrbeli bi začasno tiste ljudi brez ustreznih dokumentov, ki potrebujejo zdravstvena ali podobno pomoč. V skrajnem primeru bi spustili skozi koga, ki bi lahko dokazal, da brez dokumentov ni po svoji krivdi.

      Za klasičen zahodni, tudi konzervativen pristop je dovolj uveljavljanje tega reda. Ampak zdaj so v vzponu prav tisti ( celo v Sloveniji, slovenskem levo-sredinskem vladnem main streamu, ker so vsaj po mojem sprejeli nek zakon v očitnem nasprotju z veljavno ustavo in mednarodnimi zavezujočimi akti), ki hočejo, da se v imenu obrambe nacije ali zahoda, pravnih norm in norm splošne deklaracije človekovih pravic iz 1948 ne spoštuje in neupošteva več.

      To je problem rastočega populizma. Nekdo, ki trdi, da bo na državni meji zaustavil vsakega muslimana, hujska proti vsemu vrednemu, kar je ta civilizacija ustvarila in hujska k nespoštovanju pravne države. Enako nekdo, ki poziva k prepovedi Korana in izpovedovanja islamske vere.

      Tega si noben še tako desen konzervativec, spoštovani Sarkazem, pred desetletji niti pomisliti ne bi upal. Če bi taki predlogi desnih populistov in skrajnežev prodrli, bi Evropo in Zahod vrnili za dolga stoletja nazaj. Dlje od časa Franca Jožefa ( za časa 1. svetovne vojne se je recimo za vojake islamske veropizpovedi blizu Bovca zgradili mala džamija, prva na slovenskih tleh), dlje od časa Marije Terezije…

      Ne razumem, kako da tega ne vidite. Zakaj na lepem relativizirate vse zahodne vrednote in vrednoto vladavine prava? Tam, kjer ni branika, da bi se mimo vladavine prava ukrepalo proti nekomu, pa čeprav migrantu druge polti in vere, ni nobenih zagotovil, da se tako ukrepanje ne bi nadaljevalo proti komurkoli, ki je v šibkejši poziciji. S tem se tlakuje pot v pekel.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI