NESPREGLEDANO: Stališče ZZB NOB Slovenije ob postavitvi spomenika vsem žrtvam vojn

Casnik 15.3.2017 8:4029 komentarjev
 

V Ljubljani namerava predsednik države odkriti spomenik na katerem naj bi bil verz Otona Župančiča “Domovina je ena nam vsem dodeljena”. Napis je iztrgan iz pesmi, ki je na grobnici Narodnih herojev v Ljubljani. Pesem se konča z verzom “Svobodi udani za borbo smo zbrani, in kaj je življenje, in kaj je smrt? Bodočnost je vera! Kdor zanjo umira, se vzdigne v življenje, ko pade v smrt.” Verz je torej iztrgan iz konteksta pesmi, ki je bila namenjena borcem in padlim, in jo napačno interpretira. Urad predsednika se sklicuje na 7. a člen Zakona o vojnih grobiščih iz leta 2009, ki predvideva tak napis na spomeniku vsem žrtvam vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani. Kot je danes spomenik arhitekturno zastavljen pa je to vse prej kot spomenik vsem žrtvam vojn. Gre za predsednikovo manipulacijo, kajti zasnova spomenika izraža razdvojenost in dvojnost slovenskega naroda. Spomenik torej bolj odraža zopet nekakšno spravno manipulacijo kot pa, da je namenjen žrtvam vseh vojn. Izdajalci svojega naroda, ki so stopili v vrste okupatorja, so naš narod in domovino izdali. Smatramo, da je na takem spomeniku napis neprimeren in žaljiv za vse borce, padle in žrtve nacifašizma ter vse domoljube, ki so kadar koli v preteklosti v letih 1918, 1941 in 1991 branili svoj narod in domovino. Zato je za nas takšen napis nesprejemljiv.

Postavljamo pa tudi vprašanje ali se dediči Otona Župančiča strinjajo, da se ti verzi napišejo. Spomenik bi moral biti posvečen žrtvam vseh vojn. Nikakor pa ne potrebujemo spomenika razdora, ki enači izdajalce z osvoboditelji.

Ljubljana, 14. marec 2017

Tit Turnšek

Predsednik ZZB NOB Slovenije

 
Značke:

29 komentarjev

  • Zdravko

    Huh, a zdaj Turnšek citira verz “Bodočnost je vera”?!
    Glede izdajalcev ne bom izgubljal besed.
    Spomenik je res neprimeren. Tudi napis žrtvam vseh vojn, kar vseh, ali kako, je paternalističen in morbiden.

  • Nisem prepričan, da tak spomenik, neomodernističen, estetsko sodi v okolje Kongresnega trga, poleg Kazine. Upam vsaj, da bo v njegovem ozadju res zeleno drevje, kot je tu prikazano.

    Vsebino spomenika vsekakor podpiram. S tem tudi prizadevanja aktualnega predsednika republike. Stališče Tita Turnška v imenu ZZB NOB je pa seveda groteskno; zagamano, kot da smo v najtršem realsocializmu, ali celo stalinizmu, ne pa leta 2017. Normalna vlada bi organizaciji s takimi stališči odtegnila vsakršne državne dotacije, dokler izraža takšna necivilizirana in protiustavna ljudomrzna stališča.

    • Zdravko

      Uh, si tako sredinski… Ne gre tako. Tvoje stališče ni nič boljše.

    • Zdravko

      Ali naj povem drugače. Veliko je različnih spomenikov po svetu in nikjer nimajo spomenika vsem žrtvam vojn ali česarkoli.

      • Mnoge države imajo kip neznanemu junaku. V Beogradu ga je recimo splaniral Ivan Meštrović. Pomen je, vsaj kot jaz razumem, zelo podoben temu, kar nastaja na Kongresnem trgu v LJ.

        • Zdravko

          Zelo podoben pomen??? Kaj naj s tem? Pomen spomenika mora biti jasen. Imeti mora sporočilo. In ne neko morbidno sporočilo. Mora tudi dvigovati moralo.
          Zato takega spomenika ni nikjer na svetu. V vseh časih.

          • Sporočilo je jasno, globoko, spravno, humanistično. Kdor ga noče dojeti, ga pač ne bo.

          • Zdravko

            Sporočilo je morbidno. Nimaš česa dojeti. Kdo pa je za žrtve ali morije?!

          • Razumem, da tisti, ki se hočejo v neskončnost prepirati, kdo je imel prav in kdo je prestavljal absolutno zlo v neki davni vojni, takemu spomeniku ne morejo biti naklonjeni. Predstavljal sem si, da ti ne sodiš mednje.

          • Zdravko

            Saj tudi ne. Ti se izogibaš.
            Kot pravim, takega spomenika ni nikjer na svetu. To bi ti lahko bilo dovolj vsaj za ponovni razmislek.
            Spomenikov neznanemu junaku je pa kolikor hočeš.

  • Kakšen je namen tega spomenika ?
    Mašenje ust ?

  • Čakamo na vseslovenski ali celo širši spomenik nedolžnim žrtvam komunistične revolucije. Huda jama in drugih več kot 600 morišč in grobišč išče pravico in priznanje resnice.

    Spomenik, ki ga gradijo, je le nov pesek v oči in nima nobene stvarne vloge. Govori pa sprenevedavo o vojnah in ne o revoluciji, katere posledic se še nismo otresli.

  • svitase

    Pisati bi moralo: Žrtvam vojnega in povojnega nasilja.

    Zupančičev verz pa lahko ostane.

  • Ne vem, čemu taka betonska gmota z vsemi temi pregradami. Mar res v tem trenutku potrebujemo (tak) spomenik, če je namenjen zgolj novim pregradam in razdvajanjem? Nismo predelali in sprejeli zgodovine in njene celotne resnice, preveč je še pravljičnega vmes.

    »Izdajalci svojega naroda, ki so stopili v vrste okupatorja, so naš narod in domovino izdali.« Stavek sam po sebi povsem na mestu. Kar trdi, podpišem.

    Toda kontekst, na katerega cilja, je povsem drugačen. Mar so bili tisti, ki jih je okupator (čestokrat po vnaprejšnjem dogovoru z ‘osvoboditelji’) prepustil na milost in še bolj na nemilost edino pravim ‘osvoboditeljem’, res v ‘vrstah okupatorja’? Obstaja cela knjiga, ki govori o kolaboraciji partizanov z okupatorjem. Kdo je po ZZB-jevsko torej ‘okupator’? Mar s prstom kažejo nase?

    • Zdravko

      Da niti ne omenjamo pro-sovjetske kolaboracije, ki ni imela nič opraviti z osvoboditvijo naroda, ampak le z zamenjavo okupatorja. Če je bik Tito tolk nadut, da je rekel Stalinu “ne”, to ni bilo iz nekega domoljubja.
      Mračni časi so bili to za narod. In so še vedno.
      Bog nas je prepustil babilonskemu kralju. In še danes imamo Milana Nebukadnezarja.

  • Slika v članku ne predstavlja spomenika, ampak neizbrani – drugouvrščeni projekt na natečaju.

    Tule pa je spletna stran o spomeniku, ki ga postavljajo: http://zrtvamvojn.si/

    Sama menim, da je pomnik le ‘del zgodbe’ in vsekakor ne ‘cela zgodba’. Kot tak del (!) poti, ki nikakor ne izkljuje vseh drugih potrebnih korakov, se mi zdi smiseln in blagodejen.

    Drugače rečeno: je del poti in ne njena krona, niti njen cilj. (To mislim, da vemo vsi in prav je da v tej luči gledamo na ta spomenik. )

    Sam spomenik se mi je ves čas, odkar je bil predstavljen, zdel grozen in bolj kot spomenik razdora, namesto pot sprave. In me je to ves čas bolelo.

    A nisem več prepričana v to. Začenjam slutiti, da se morda motim.

    Pustimo času čas in konec koncev pustimo umetnosti, da naredi svoj del naloge. Nek moj znanec zelo zagovarja tezo, da ima umetnost v dotikanju stvarnosti lahko zelo podoben učinek, kot molitev. Prav lahko, da ima prav.

    Na spletni strani spomenika precej poudarjajo temeljno edinost, ki jo po njihovem odraža spomenik (s to mislijo so ga oblikovali). Edinost v globini iz katere rastejo naše različnosti. Različnosti, ki sploh niso nujno nasprotnosti. In če/ko so nasprotnosti, so to zaradi naše grešnosti (ne, tega ne pravijo na tisti strani, tako razmišljam jaz) in ne po naravi stvari.

    Če je prvi vtis razklanost (in moj gotovo je), je morda zato, ker je razklanost ta hip še vedno naša stvarnost in ker je tako, je morda prav, da jo tudi spomenik odseva. Morda bi bila laž, če je ne bi.

    Toda avtorji govorijo o odprtosti prostorja spomenika v prihodnost: (“Prvonagrajena natečajna rešitev oblikuje poseben vendar odprt prostor obeležja, vpet na zgodovinsko os prostora in predstavlja dejaven nastavek za njegovo nadaljevanje ter preoblikovanje v prihodnosti.”)

    Razumem ( oziroma upam, upam!!!) , da bomo na tej poti rasli mi (ne le ob spomeniku, ampak ob vseh drugih korakih iskanja poti iz narodove raztrganosti) in kdo ve, koliko ne bo ob naši rasti tudi k spreobrnenju, kesanju, odpuščanju, lahko rasla v malem, komaj opaznem, blagodejnem, neposredna okolica spomenika (morda tisti platanov vrt z oblokom krošenj dreves proti Južnemu trgu) in odražala to spremembno v nas. Morda pa bo isto opravila že sprememba temeljne naravnanosti v nas samih in ublažila razklane poteze spomenika in jih v naših pogledih, po naših spreobrnjenih srcih preoblikovala. (To vemo, da je možno. Pogled vedno v mnogem odseva dogajanje v srcu) )

    Kdo ve, če ne bomo nekje kasneje na tej poti res sposobni zagledati tudi skozi ta spomenik Božje-človeško dejstvo v osnovi zdrave, bogate, lepe različnosti naših človeških oseb, rasti in iskanj, ki je le v neki boleči in raztrgani točki zgodovine pomenila razkol. Razkol zato, ker drugega, z drugačnimi pogledi in iskanji nismo znali spoštovati, ampak smo mislili, da ga moramo izničiti, utišati, ubiti, da lahko mi živimo. (Samo eni? Res samo eni?)
    Ker nismo znali ali hoteli skupaj (dovolj) vztrajno iskati dobro, dobro ki ga vsi slutimo skozi nekakšno kopreno naše majhnosti in hkrati zastor naše grešne samozaverovanosti, v kateri smo bolj nagnjeni k temu, da bi raztrgali brata, namesto svojega srca.
    Razmišljam, le razmišljam…

    A škoda se mi zdi, če bi to možnost za prihodnost v sebi ubili.

    Ker domovina JE ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt.

    Le naše ukrivljene poti se kdaj ne le prepletajo, ampak žal tudi sekajo in prekinjajo. A vendar se TUDI preletajo in spletajo v tkanino, ki …
    Sploh hočemo tkati isto tkanino iz naših mnogovrstnih niti?

    • Oh, ta je pa dobra. To kar smo komentirali in je na fotki, sploh ne bo spomenik. Dejanski spomenik bo pa še precej bolj nenavaden, če ne kar čudaški. Na srečo bo vsaj iz ene perspektive velikanska gmota nekoliko manjša in ne bo dodatne gornje horizontalne plošče ( kot na projektu s fotografije), ki spomenik zapre in obteži ( tudi simbolno).

      Zraven pa velikanski kovinski drogovi za velikanske zastave. Ne maram velikanskih zastav ( kakršne recimo bingljajo skoraj do tal pred predsedniškim uradom na Erjavčevi; le kdo se je spomnil estetsko neposrečenega pretirano razpotegnjenega razmerja med širino in dolžino slovenske zastave). Še manj maram velikanske kovinske drogove, na katerih so obešene.

      Očitno je za mnoge novodobna definicija umetnosti: nekaj, kar je ljudem čim manj razumljivo, naravno in všeč.

    • Darja, nimam občutka da je domovina res “vsem dodeljena” !
      Ker bomo prej pomrli otroci od otrok teh žrtev, preden se bo na tem prostoru kaj zgodilo.
      Morda je pa to cilj tega spomenika.

  • Franc Zabukošek

    Tit Turnšek in vsi ki uporabljajo pojem NOB bi morali vedeti, da ta pojem obsega kulturološki NOB, ki se je začel leta 1848 z programom zedinjene Slovenije.

    Komunisti so ta pojem v času okupacije zlorabili za revolucijo za prevzem oblasti na nasilen način. Na žalost na tem še v samostojni Sloveniji vztrajajo in delajo težave kot so jih v času okupacije v II. svet. vojni.
    Demokratična oblast v Sloveniji bi morala urediti ta problem v skladu z pravno državo, ki upošteva pravičnost.
    ZZB bi morali ukiniti financiranje iz javnih sredstev in tako preprečiti zlorabo svobode in demokracije.

    NOB pa naj bi pridobil spoštovanje, ki ga zasluži resnični in vrednostni pojem, ki je bil sprejet z plebiscitom 1848 za zedinjeno Slovenijo( dr. Stane Granda). Samo resnica nas bo osvobodila in odrešila!!!

  • Kapodistrias

    Najlepši spomenik Sloveniji bomo postavili, če odstranimo obstoječe in na marsikatero mesto postavimo nazaj tiste, ki so tam nekoč že bili. In če odstranimo poimenovanja ulic, trgov, šol (kar ni samo neprimerno, ampak ogabno)in krajev (prebivalci Kidričevega, ali vas ni nič sram, da se morate srečavati s tem imenom?)po zločincih.

  • “V Ljubljani namerava predsednik države odkriti spomenik na katerem naj bi bil verz Otona Župančiča “Domovina je ena nam vsem dodeljena”
    =========================

    Mnogo bolj bi ustrezal en drug verz od iste osebe, ki opisuje preteklost (in napoveduje prihodnost?):

    “Svobode naše jabolko se zlato nam zakotalilo je v kri in blato, in preden spet zasije v čisti slavi, vsi bomo blatni, ah, in vsi krvavi«

  • “Izdajalci svojega naroda, ki so stopili v vrste okupatorja, so naš narod in domovino izdali.”
    ====================

    Pravi izdajalci so slovenski komunisti, ki so npr. podpirali tudi okupacijo Finske s strani Stalinove Rusije.

  • “Spomenik” ima namen legitimizirati slovensko zločinsko komunistično revolucijo in to kljub temu da je EU komunizem uvrstil med zločinske totalitarizme ob bok fašizmu in nacizmu.
    Na islam so, zaenkrat še, “pozabili”.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI