Moralizirajmo…

Andrej M. Poznič 15.3.2017 6:35
 

V arzenalu družbenih diskvalifikacij najdemo tudi besedo »moralizira«. Uporabnik te etikete poskuša na ta način onemogočiti sogovornika in preprečiti razpravo o moralnem redu, oz. o moralki ali o tem kaj je prav in kaj ni. Moralka je urejen sistem vedenjskih norm, ki so temelj zakonodaji in s tem družbi kot taki. Potrebno je, da se celotna zakonodaja ozira na moralni red, ker sicer zlahka pride v nasprotje sama s seboj. Moralni red pa ni politična kategorija, temveč verska oz. vsaj filozofsko/ideološka kategorija. Moralka je urejen red vedenjskih norm, ki so med seboj logično in trdno povezane tako, da če pade ena, padejo vse. Te vedenjske norme ne nastanejo hipoma, temveč poznajo zakon rasti in razvoja, pa tudi prilagajanja spremembam, ki se zgodijo v družbi. Poleg tega vse to še ne pomeni, da tisti, ki zagovarja, kar je moralno sam tako tudi ravna. Kristjani taki drži pravimo grešnost, zavestni zakrknjenosti v svojem prav farizejstvo, ki je oblika hinavščine.

Moralni sistemi so si med seboj različni, čeprav imajo tudi mnogo skupnega. Več kot ena pametna glava je poskusila sintetizirati kaj je tisto, kar imajo skupnega med seboj vsi moralni sistemi tega sveta. Iskanje se nadaljuje, a to ni tema tega komentarja. Moralka ima več različnih temeljev. Imamo take, ki temeljijo na konkretni veri in njenem nauku. V bistvu postane moralka urejena aplikacija vere v obnašanju ljudi in družbe v času in prostoru, torej sta neločljivo povezana. S prejetjem določene vere, se sprejme tudi njen moralni nauk. Vsakemu je takoj jasno, da potemtakem ni vseeno v katerega Boga verujemo in to je velika težava. Kajti ni vseeno, če verujemo v Troedinega Boga, ki je v sebi dialoški in potrpežljiv pa veleva, da moramo moliti celo za tiste, ki nam delajo krivico in presegati samega sebe tako, da jim delamo dobro ali pa nas bog sili v širjenje vere z ognjem in mečem. Ni isto, če Bog uvede razlikovanje med Božjim in cesarjevim ali pa je sveto popolnoma odvisno od cesarjevega. Ni isto, če v imenu boga ubijaš ali če za Boga umreš! In ni isto, če v Božjem imenu počenjaš grozodejstva, ki so v nasprotju z naukom ali pa so taista dejanja »požegnana« od zgoraj. Zato ni isto, če si katoličan ali musliman.

Moralni sistemi, ki se sklicujejo na božji temelj prejemajo svojo trdnost od zunaj, saj temelja ne morejo spremeniti ali nanj vplivati. Marsikdaj to vernike uspava, da postanejo nekritični in leni do problemov človeštva, reši jih pa napuha, da bi sami odločali o tem kaj je dobro in kaj zlo, kaj prav in narobe kakor se to redno dogaja moralnim sistemom, ki temeljijo na zanikanju Boga.

Moralni sistemi, ki zanikajo Boga, torej ateistične moralke, se sklicujejo izključno na človeški razum. Na videz so v marsičem podobne prvim, vendar so po svoji zapovedni moči šibkejše saj se takoj postavi vprašanje »kdo (konkretno kateri človek) je tisti, ki odloča o dobrem ali slabem«. V verskih sistemih je to božanstvo, v ateističnih pa človekov razum v točno določeni glavi ali družbenopolitično močni skupini. Zaradi te šibkosti vsak ateistični moralni sistem prej ali slej postane podpornik takega ali drugačnega totalitarizma, naj si bo preteklega komunističnega ali prihodnjega, ki izvira iz kombinacije feminizma, teorije spola in normalofobije, ki ta trenutek prevladuje. Za uveljavitev svojega prav, potrebujejo ateistične moralke državo (oblast), ki jo okupirajo in prepojijo z zakoni, ki čedalje bolj regulirajo vsak posameznikov korak tako, da kmalu ni (oz. ne bo več) prostora za svobodo. To doživljamo prav zdaj, ko korak za korakom uničujejo svobodo govora, svobodo zbiranja in manifestiranja, svobodo mišljenja, svobodo za ugovor vesti… postopnost tega početja nas uspava, kakor počasno ogrevanje uspava žabo v vodi vse tja, dokler se ne skuha.

Ker so si moralni sistemi med seboj v bistvu tako različni, bi morali skrbeti za to, da bi vsi »moralizirali«. To je nenehno razpravljali, brez ideoloških predsodkov in prisile politične korektnosti, o tem kaj je dobro in prav in kako se moramo vesti drug do drugega. Moralizirajmo v službi iskanja resnice, kajti sposobni smo spoznati resnico, čeprav pogosto nismo sposobni po njej živeti. Na tej točki pa se ljudje silno razlikujemo med seboj. Nekateri na tej točki sprejmejo resnico, drugi pa poskušajo resnico tako spremeniti, da bo ustrezala njihovim predstavam.

Moralka je potrebna, ker nam olajša sožitje. Zaradi tega, ker vemo kaj je dobro in kaj je prav, ker vemo, da je »ne kradi« moralni zakon, govorimo o korupciji, ki je pravno/civilni prekršek, a ni nič drugega kot kraja. Ker vemo, da »ne ubijaj« stoji v korist vsakega človeka, zato nihče ne more trditi, da splav ni umor človeka in je toliko slabe vesti pri tistih, ki splav agresivno zagovarjajo… in tako je z vsako moralno zapovedjo. Resnična moralna zapoved stoji sama zase in ima pozitivni učinek na družbo in posameznika.

Imejmo pogum, da si bomo upali v družbi (t.j. urejeno in sistematično) razpravljati o tem kaj je res in kaj, kaj je dobri in kaj je zlo. Zahtevajmo od parlamenta, da sprejema zakone, ki bodo praktični odsev naših spoznanj, da bodo naši zakoni skladni med seboj in naše življenje zaradi tega lažje in mirnejše. Upajmo si »moralizirati« pa tudi, moralno živeti.

 
Značke:

13 komentarjev

  • Dober in koristen prispevek. Z navedenim se v celoti strinjam in podpiram predlog.

  • Zdravko

    Kadar gre za zakonodajo je nujno seveda moralizirati. Moralizirajo tudi sodniki, ki recimo ne smejo dovoliti zahtevkov strank v nasprotju z moralo. To velja celo v naši ateistični R. Babiloniji. Potem pa ni treba več moralizirati. Čeprav postava ne sme nasprotovati morali, morale ne smemo zapovedovati s postavo. To logično navidezno nasprotje bo težko šlo ateistom v glavi, ampak kaj moremo.

  • Zdravko

    Ad hominem, jasno. Amoralnosti ateistov niti ateisti več ne nasprotujejo. Tako da ne težit s pljuvanjem ljudi, boljših od tebe po možnosti, brez vsake vsebine.

  • Obstaja krščanski moralni sistem. Ne obstaja pa en ateistični moralni sistem. Lahko ateist razmišlja celo izven področja moralnega ( kar omenja Zdravko), niti približno pa ni nujno; lahko prisega na cel spekter različnih moralnih pogledov. Bolj moralni ateisti neredko nimajo tako zelo drugačnega moralnega sistema od krščanskega, saj je ateizem nastal prav v okviru krščanske civilizacije. Tudi moralni sistemi judovstva, krščanstva in islama med seboj vendarle niso tako zelo različni. Mojzesova dediščina 10ih Božjih je tem trem monoteizmom vendarle skupna in ta je zelo določujoča. Seveda pa je res, da so dodana Jezusova sporočila precej drugačna od Mohamedovih.

    • “Ne obstaja pa en ateistični moralni sistem.”

      No, ste končno pogruntali, da ateizem ni “vera”, “ideologija” itd. 🙂 Zato seveda ne obstaja ateistični moralni sistem, ateizem je zgolj nazor o vprašanju obstoja Boga. To pa seveda ne pomeni, da so ateisti brez morale oz. da so celo amoralni kot trdi Zdravko, ampak gre za to, da imamo ateisti različno moralo, vsak ateist ima svoj moralni sistem, skupno tem moralnim sistemom je le to, da ne funkcionirajo absolutno. In zaradi tega so večina pametovanj o ateizmu v tem članku navade nebuloze.

      • slovencsm

        Če ima vsak človek drugo moralo, potem kot družba ne more obstati. Družba mora imeti nek skupen osnovni moralni sistem. In zato ateisti kot nosilci vsak svojega moralnega sistema niso zmožni za dalj časa obdržati nek družbeni sistem.
        Potrditev tega lahko vidimo danes v državah, kjer so se odpovedali krščanskemu moralnemu sistemu in sprejeli liberalni ateistični red. Vsak dan so pred novo dilemo. Zakaj ženske ne smejo v moški javni WC in obratno? Zakaj muslimanske ženske ne bi smele imeti rute na glavi v javnih ustanovah? Zakaj bi morali ljudje sprejemati svoj spol? … Začenjajo podirati tudi moralne temelje, ki so osnova družbe.
        Kam pelje takšen razvoj v družbi, pa smo v zgodovini že videli. A nekaterih to nikdar ne izuči. Morajo iti skozi lastno izkušnjo, pa čeprav tvegajo propad svoje lastne identitete.

    • Božje zapovedi – razen tiste, ki so vezane na slepo vero v boga – večinoma spoštujejo tudi živali. Žival se zaveda, da je slabo drugi izmakniti hrano ali pa drugemu nabrisati samico. Skratka, ne gre za nek hud presežek morale, no.

      Kako je pa v praksi s to vašo “moralo” pa lepo vidimo zadnje čase; sveto je vsako življenje, samo če ni slučajno migrantsko.

  • svitase

    Briljantno na kubik!!!

    Zanimivo, kako se sedanja vlada izogiba moralki – kaj je prav in kaj in. pred volitvami pa je obljubljala, da ji bo to prioriteta.

    In pusti, da gredo stvari po napačni potim naprej. Prav gotovo dirigira, da gredo tako, saj ima tudi kadrovanje popolnoma v rokah.

  • svitase

    Nekateri se bojijo in izogibajo govoriti moralno, kaj pa šele moralno živeti.

  • Klobuk dol, gospod Poznič.

    Prav lahko da je to prvi vaš članek, ki sem ga z veseljem prebrala in bila res vesela, da ste ga napisali.

    Na tole …
    “Ker so si moralni sistemi med seboj v bistvu tako različni, bi morali skrbeti za to, da bi vsi »moralizirali«. To je nenehno razpravljali, brez ideoloških predsodkov in prisile politične korektnosti, o tem kaj je dobro in prav in kako se moramo vesti drug do drugega. Moralizirajmo v službi iskanja resnice, kajti sposobni smo spoznati resnico, čeprav pogosto nismo sposobni po njej živeti.”

    … pa bi skorajda lahko odgovorila z ‘Amen’. Tako blizu mi je (gre seveda za uporabo besede ‘moralizirati’ v pomenu, kot ste jo osvetlili v članku in ne v pomenu, v kakršnem se običajno uporablja in zato prezira)

    Hvala!

    • Bom še tole dodala: brez politične korektnosti (ki le drugi izraz za hinavstvo), toda z resničnim spoštovanjem do človeka v sogovorniku (kolikor le ta hip to zmorem).

      Tudi ko se moti.
      Tudi ko se nam ponuja misel, da manipulira, laže, prikriva.

      To, kar se nam zdi, je morda res, morda pa tudi ne. A celo ko je res, je človek globlji od zla, ki ga dela.

      S spoštovanjem do človeka v sogovorniku bomo morda to globoko lepo človeško pomagali zbezati na dan in odkriti njemu samemu, ali mu preprosto pomagali, da si ga bo upal odstreti v pogovoru z nami.
      A tudi če tega dogajanja sami ne bomo opazili, smo lahko povsem prepričani, da bomo z prezirom do njega gotovo pripomogli k nasprotnemu.

  • svitase

    Poglejte Čebašek- Travnikovo.

    Doživela je izglasovano zdravniško nezaupnico, pa spreobrača pomen izglasovane nezaupnice češ, da je le napotilo njej za delovanje.

    Torej, da ve kdo je za njo in kdo proti njej.

    Pa je bila prej varuhinja človekovih pravic, torej pravičnosti, resnicoljubja in odgovornosti.

    Sramota na kubik!

    Takšne imamo na odgovornih položajih.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI