Utopija vedno tesnejše unije

Žiga Turk 14.3.2017 6:2848 komentarjev
 

Najprej opozorilo. Vse te razprave o prihodnosti EU so morda samo slepilo, motnja, da se ne dela stvari, ki jih je potrebno delati zdaj. Ustavljanje migracij, marshalov načrt za Grčijo ali kontrola spoštovanja evropske pogodbe je seveda precej bolj banalno od visokoletečih idej o veliki srečni združeni evropski federaciji.

Sledi ponovitev že povedanega. Problem vedno tesnejše unije – in to je načrt, ki se odvija – je, da v nekem trenutku neha biti zveza suverenih nacionalnih držav in postane naddržavna zveza. V taki zvezi demokracija ni mogoča, če ni panevrospkega demosa. Če ni ljudstva, naroda, katerega notranja kohezija in pripadnost bi bila utemeljena na skupni evropski identiteti. To je pač neprijetna resnica.

Mehka utopija

In vendar je ideja vedno tesneje povezane evropske unije praviloma deležna spoštovanja, prikimavanja in celo občudovanja. To magično moč, da pametni ljudje odobravajo nemogoče, imajo utopije. Obljubljajo raj na zemlji, enakost, »mir in blagostanje« ali pa vsaj “prostor tega in onega in tretjega in pravičnosti”.

Utopije so trde in mehke. Trdi utopiji sta komunizem in nacionalsocializem. Ideja z velikim i je tako lepa, tako dobra, tako popolna, da je zanjo treba tudi kaj žrtvovati. Vedno tesnejša unija je mehka utopija. Ne vzpostavlja se z nasiljem, gulagi in koncentracijskimi taborišči, ampak korak za korakom s potezami uradništva v Bruslju in njihovih zaveznikov v državah članicah.

Vedno tesnejša unija je definirana ravno prav megleno, da nikoli ne vemo, ali je že dovolj tesna. Nikoli ne bomo vedeli, če smo že na cilju. Evropska unija zato ni nekaj kar je, ampak nekaj, kar postaja. Potovanje je pomembnejše od cilja. Evropa je projekt, proces. Ni izdelek. Vedno tesnejša unija je kot kolesar, ki se mora premikati. Če se ustavi, pade.

Tri vizije Evrope

Evropa kot utopija je rezultat progresivnega in tehnokratskega pogleda na evropsko unijo, ki sta sčasoma izpodrinila izvornega, ki je bil konzervativen.

Progresivna vizija evropske unije Spinellija, Tindermansa in Delorsa je naddržavno tvorbo razumela kot orodje za uveljavljanje »naprednih« socialnih in razvojnih politik, človekovih pravic, pravic manjšin ipd. Utopija družbenega reda na zemlji je nadomestilo za utopijo v nebesih. Ta red bi gradili od zgoraj navzdol, daleč od pomilovanja vrednih volivcev, v Bruslju, ki ni obremenjen s starimi tradicijami.

Aktualen primer takega pristopa je poskus Bruslja, da bi članicam vsilil spolne kvote za položaje v vodstvih podjetij. To prosvetljevanje zaostalih članic z napredmimi idejami naj bi korak za korakom pripeljalo do razgradnje »nazadnjaških« konceptov, kot so menda družina, domovina in Bog. Družino bomo relativizirali, namesto domovine naroda bodo administrativna enote Unije ali pa bo nastala celo Unija regij, Boga pa se iz ustave seveda črta.

Konservativna vizija Schumana, De Gasperija in Adenauerja je našla navdih v konzervativnem spoštovanju tradicije. Omenjeni možje so  zagovarjali zvezo suverenih nacionalnih držav s kar se da globoko subsidiarnostjo – torej prenašanjem pooblastil na čim nižji lokalni nivo. V praktičnem smislu jih je zanimal mir, zato so podpirali prost in odprt trg. V presežnem smislu so EU videli kot dediča evropske krščanske civilizacije. Leta 1958 je Robert Schumann še govoril o »skupnosti ljudstev globoko zakoreninjeni v osnovnih krščanskih vrednotah«.

In potem je tu še tehnokratska vizija. Pooseblja jo Jean Monnet. Konflikt med konzervativci in progresivci razrešuje z depolitizacijo. »Stroka«, ne politika, ima vse odgovore. Stroka pravi, da je tesneje boljše. Ali z besedami Jeanna Monneta: »Evropske narode je treba voditi v smeri super-države ne da bi ti vedeli, kaj se dogaja. To je mogoče doseči s postopnimi koraki, ki imajo ekonomsko kamuflažo, a ki bodo neustavljivo vodili proti federaciji«. Euro je bil velik korak te vrste.

Prevlada progresivno-tehnokratske vizije

Po naravi stvari je uradništvo, in največ ga je v evropski komisiji, nagnjeno k tehnokratskemu scenariju. Evropski svet in parlament odražata voljo volivcev in naj bi nihalo med levico in desnico. A to nihanje je popačeno. Nemčija si, zaradi svoje zgodovine, nikoli ni prav upala zagovarjati Evrope kot zveze nacionalnih držav. Francija pa je, ne glede na levo-desne delitve nagnjena k izvozu svobode, enakosti in bratstva skozi direktive evropske unije. Francosko-nemški vlak določata dediščini Napoleona in Hitlerja. Velika Britanija je bila itak ves čas z eno nogo zunaj.

Zato je v zadnjih desetletjih prevladala kombinacija progresivne in tehnokratske vizije. A proti njej so se ljudje obrnili vsakič, ko jih je kdo vprašal – npr. ob zavrnitvah evropske ustave na referendumih na Irskem, Danskem, na Nizozemskem in v Franciji. Brexit sploh ni izoliran primer.

Da se danes spet pogovarjamo o »več Evrope« in o »vedno tesnejši uniji« ni nič novega. Vsake toliko se. Vsake toliko, ker se morajo vmes pozabiti demokratične zaušnice temu procesu. Ko sem pred delal v Skupini za razmislek o prihodnosti EU, je bil spomin na težavno sklepanje lizbonske pogodbe še preveč živ, da bi člane predaleč zaneslo.

Dva konca

Kako se bodo stvari odvijale naprej, je odvisno predvsem od tega, ali se bodo voditelji zavedali, da se nekaj da uničiti na dva načina – če preveč vlečeš narazen ali če preveč tlačiš skupaj.

Utopije so lepa stvar s potencialno slabimi posledicami. EU lahko povsem solidno preživi kot zveza prijateljskih suverenih nacionalnih držav. Za vse, kar je več, pa je treba najti elemente skupne identitete in tukaj z izogibanjem priznanju, da je Evropa zibelka zahodne krščanske civilizacije, ne bomo prišli daleč.

Paradoks je popoln: da bi uresničili utopijo, ki ima za cilj odpraviti tradicionalne občutke o presežnem svetem in tuzemenskem domoljubnem, bi bilo treba okrepiti taiste občutke – ampak na nadnacionalnem, evropskem nivoju.

Utopije – če jih ne vzamemo resno – pa imajo eno pozitivno lastnost. Razmišljanje o njih nas sili v razmislek o pravilnosti dejanj tukaj in zdaj. Tako funkcijo so imele tudi utopije Thomasa Moora, Johnatana Swifta, Daniela Defoa in Karla Marxa. Izkaže se, da je glede slovenske notranje politike popolnoma vseeno, ali smo za ali proti »več Evrope«.

Če v utopijo združene Evrope verjamemo, mora biti Slovenija dovolj hitra, da se vključi na najbolj hiter vozni pas Evrope več hitrosti. Če v utopijo ne verjamemo, mora biti Slovenija sposobna »stati inu obstati« sama zase. Torej nič manj kot prej biti dobro upravljana, voditi pametne politike, in se razvijati v pravo smer.

Ker to ni tako, vprašanje ni, kdo bo z večjim navdušenjem licitiral za utopijo ali kdo bo z več pikrosti opozarjal na njene zadrege, ampak zakaj nam v Sloveniji tako slabo vladajo. To vprašanje nas, ki smo danes zbrani tukaj, dosti manj intelektualno zadovoljuje in zato ne govorimo o njem.

 
Značke:

48 komentarjev

  • svitase

    Briljantno na kubik!!!

    V združeno Evropo bi verjeli, ko bi ta spoštovala tradicionalne evropske vrednote, ki so Evropi v svetu ustvarile ugled.

    Krščanstvo, ki naj bi bilo kvas za Evropo, je prvi preizkus zrelosti Evrope.

    Vsekakor pa je prav, da vsako evropsko okolje goji in ohranja svojo kulturno dediščino, kar daje bogastvo Evropi.

    To naj spoštuje tudi Junker, ki se pri nas obnaša kot zasvojeni gej in osladno objema in poljublja moške.

    Naj to počne v svojem okolju, če je tam takšna navada.

    Je glavni evropski voditelj, pa ne spoštuje kulturne abecede, ko obiskuje druge evropske narode in jim vsiljuje svojo osladnost. Sramota zanj!

  • svitase

    Evropski voditelji in organi ne spoštujejo abecede uspešnega upravljanja Evrope.

    Čim se je zgodil nenadzoravan migracijski val, ki je povzročil upravičeno železne meje med državami ter zaradi tega brexit, bi moralo evropsko vodstvo odstopiti in prepustiti vodilne položaje drugim, ki bodo znali uspešno voditi Evropo in jo varovati.

    Zato zahtevamo odstop evropskih voditeljev in celotno reformo evropskih ciljev, ki morajo spoštovati evropske tradicionalne vrednote in abecedo uspešnega upravljanja z Evropo!!!

    Zdaj je primerne in skrajni čas za to!

  • svitase

    Kako je mogoče, da smo tako nezreli, skratka neumni, da ne zahtevamo odstop evropskih voditeljev, ki so zavozili Evropo in da ne izvolimo druge, ki bodo upravljali z Evropo po zdravi pameti?!!!!

    Če ne upoštevamo te abecede vodenja in upravljanja z Evropo, Evropi res ni pomoči.

  • “Sledi ponovitev že povedanega. Problem vedno tesnejše unije – in to je načrt, ki se odvija – je, da v nekem trenutku neha biti zveza suverenih nacionalnih držav in postane naddržavna zveza.”

    Nadržavna zveza je EU že sedaj, zgolj v omejenem obsegu.

    “V taki zvezi demokracija ni mogoča, če ni panevrospkega demosa. Če ni ljudstva, naroda, katerega notranja kohezija in pripadnost bi bila utemeljena na skupni evropski identiteti. To je pač neprijetna resnica.”

    To je spet neumnost. To dejstvo kvečjemu preprečuje, da bi EU dejansko postala neka federalna tvorba po vzoru ZDA, ne pa da demokracija v taki tvorbi ne bi mogla funkcionirati. Zakaj pa ne? A demokracija lahko deluje le v okolju, v katerem se vsi o vsem strinjajo? V čem pa je potem sploh njen smisel? 🙂 Demokracija je sistem pravil in njihovo spoštovanje in nič drugega.

    “Evropa kot utopija je rezultat progresivnega in tehnokratskega pogleda na evropsko unijo, ki sta sčasoma izpodrinila izvornega, ki je bil konzervativen.”

    Spet nepoznavanje stvari. Očitno avtor še ni slišal za Schumanovo deklaracijo, ki dejansko predstavlja temeljno vizijo evropskega združevanja. Schumanu je seveda bilo jasno, da bo zruževanje dolgoročen proces, ampak v deklaraciji je jasno zapisan cilj: Evropska federacija.

    Kakšna bo vsebinsko, torej politično, vrednostno itd. EU, je pa seveda stvar demokratičnega procesa, tako kot to velja znotraj držav in ne nekega vnaprejšnjega načrta, tako da Turk še enkrat več dokazuje, da dejansko pametuje o stvareh, o katerih nima pojma. EU ni bila načrtovana ne kot konservativna, progresivna ali karkoli že. Gre pač v smeri, ki jo oblikuje demokratični proces, na katerem je pač EU utemeljena. EU torej vodijo politiki, ki imajo podporo državljanov EU izraženo na volitvah.

    “Da se danes spet pogovarjamo o »več Evrope« in o »vedno tesnejši uniji« ni nič novega. Vsake toliko se.”

    Pogovarjamo se, ker se moramo, ker na tem vprašanju temelji učinkovitost same EU. In če EU ne more biti učinkovita, potem je nesmiselno, da obstaja v taki obliki, potem je bolje, da pač gremo spet nazaj na Evropsko gospodarsko skupnost, torej da se gremo le ekonomsko unijo.

  • Sarkazem

    Odlična analiza! Za Slovenijo je v tej analizi pomembno dvoje, če uporabimo avtorjeve besede:
    1. Pevlada progresivno tehnokratske smeri pri “vodenju” Evrope, ki ima za cilj razgradnjo “nazadnjaških” konceptov, kot so družina, domovina in krščanstvo. Prebivalstvo je že večkrat dokazalo v drugih državah in pri nas, da je proti temu, vendar politika te želje ljudi zmerja s populizmom in skuša na silo uveljavljati svoje “višje” cilje. To je v bistvu glavni razlog za evropske probleme. Večina Evropejcev bi rada v miru živela v krogu svoje družine, svoje domovine in svojih tradicionalnih krščanskih vrednot, politika pa jim vsiljuje čudno zmes kulturnega marksizma, multikulturalizma in politične korektnosti.
    2. Slovenija ne more biti dobro upravljana, voditi pametne politike in se razvijati v pravo smer in to dokazuje vseh zadnjih sto let z usodnimi odločitvami združevanja z balkanskimi narodi po prvi svetovni vojni, balkansko revolucijo in komunizmom po drugi svetovni vojni in propadlo tranzicijo iz prejšnjih razmer po osamosvojitvi. Paradoksalno je zato najhujše, kar se Sloveniji lahko zgodi razpad zgoraj omenjene čudaške Evropske unije. Ostala bi sama – razklana in nezmožna upravljati lastno državico. To bi bila katastrofa. Slovenija mora nujno pristati v jedru najbolj združenih evropskih držav, kjer nas sicer čakajo progresivni višji cilji evropske birokracije, kar pa je še vedno bolje kot lasten balkanski kaos in razpad. Skratka lose-lose situacija.

  • svitase

    Se strinjam z gospodom Sarkazmom.

  • svitase

    Edina rešitev za Evropo in nas je vrednotna usmeritev in vrednotno življenje.

    Čim je Evropa v prejšnjem stoletju skrenila s te poti, je bilo vse narobe: Pojavil se je nacizem, komunizem, fašizem, skrajni liberalizem.

    In smo šli navzdol, ne navzgor.

  • svitase

    Vrednotno življenje pa vključuje tudi spoštljiv odnos do kulturne dediščine, domovine, domoljubja, krščanske vere in seveda spoštovanja drugih narodov.

  • svitase

    Evropa bo napredovala z majhnimi združevalnimi koraki, da bo sproti zorela in obvladovala ter zadovoljevala različne interese in cilje.

  • Zdravko

    Dobro napisano, Žiga!
    Posebej bi ločil med EU in razpravami o njej, ter o Sloveniji. Tu smo kaže vrgli puško v koruzo, kot ugotavlja tudi Turk v zadnjem stavku.
    EU definitivno potrebuje identiteto. In ta je nedvomno “zibelka krščanske civilizacije”. Zakaj so to izpustili iz preambule svojčas, mi ni znano. Morda zato, ker je papež predlagal!? Ali pa ker ne bi bilo dovolj “politično korektno”?! O tem bo EU morala še kakšno reči.
    Potem so problem pravniki, ki si izmišljajo take pojme kot je “ustavna pogodba”. Hvala Bogu je bilo vsaj teh par držav, ki je tisto solato zavrnila.
    EU ne more biti nobena super država, nadnacionalna država, ampak je lahko le pogodbena zveza nacionalnih držav. Vse drugo je shrljivo orwellovsko 1984. Brexit je to tudi lepo pokazal. Brez Britancev je EU manjša za polovico!
    Nas, nadute Slovence, pa bo še vedno trl bič božji. Dokler bosta skopuštvo in ljudomrznost takšni, kot sta, bo levica vladala. Dokler mi ne bomo priznali niti zgodovine, kot nekega izhodišča za naprej, bomo samo tavali v mestu, do bankrota.

    • Zdravko: “… Potem so problem pravniki, ki si izmišljajo take pojme kot je “ustavna pogodba”.”
      ==========================

      Če nekaj izgleda kot telefonski imenik že ne more biti Ustava. 😉

  • EU je danes taka kot bi jo vodili profesorji z ljubljanske FDV, bila bi pa mnogo boljša, če bi jo vodili profesorji z gradbene fakultete. 🙂

  • To je vse skupaj zelo svobodna interpretacija Žige Turka, ki lahko impresionira slovenske desničarje, posebej v pogojih rastočega evroskepticizma. Nekega večjea soglasja za tak zapis pač ŽT v Evropi ne bi dobil. Ker že njegova interpretacija zgodovine EU v marsičem hudo šepa. Začenši s tem, da je evropsko združevanje konzervativni projekt. Pravzaprav ni. Je krščansko-demokratski projekt. Njegovi avtorji se niso vrednotili za konzervativce.

    Konzervativci so nasprotno, kot smo nedavno videli, Britance popeljali iz tega projekta. Krščanski demokrati pa so bili vedno, poudarjam vedno, motor evropskega povezovanja. Ne socialisti, kot je sklepati iz članka. Mnoge socialistične in socialdemorkatske stranke, posebej njihovi socialistični deli, so bili dolgo zadržani ali nenaklonjeni projektu. Francoz Delors je nekako prvi obrnil zgodbo, ampak on je bil bližje krščanstvu kot marksizmu.

    Subsidiarnost krščanskih demokratov ( povzeta iz socialne doktrine Cerkve), nosilcev projekta, nima pomena, ki ga avtor v članku pripisuje. Prej nasprotno. Torej ne, da bi se na skupni, evropski ravni odločalo o manj stvareh. V Bruslju se odloča o mnogo manj stvareh kot recimo v Washingtonu. Pač pa ravno, da se zmajša, ne poveča, odločanje na ravni nacionalnih držav, ter da se odločanje približa človeku na regionalnem in lokalnem nivoju. Spodbujanje regionalizma je tu tipična zgodovinska komponenta, spodbujena s krščanskodemokratske strani.

    Domoljubje avtor po nepotrebnem identificira z nacionalnim. Ni nobene potrebe, da bi tako bilo. Izvor pojmov je povsem različen. Ni potrebe, da smo vedno ujetniki 19. stoletja. Ljudje so skozi zgodovino vedno ljubili svoj dom, z nacionalno državo ali brez nje. Ne vem v čem je problem, da skupna evropska identiteta ne bi mogla obstajati. Zame obstaja. Sem Evropejec, mogoče nič manj kot Slovenec. Odkar smo vstopili v EU, smo tudi njeni državljani, ne le slovenski. Samo da mnogi Slovenci tega še niso dojeli.

    Tesnejše povezana EU je več kot racionalna opcija. Za ksenofobne fanatike: a je ceneje narediti 27 neprehodnih do neba segajočih protimigrantskih ograj na vseh državnih mejah, ali je ceneje narediti eno ograjo na zunajih mejah EU? Evropa rabi skupno zunanjo in varnostno politiko. Čemu pa služi 27 različnih politik recimo do izraelsko-palestinskega konflikta ali do vojne v Siriji? Kdo bi pa resno jemal ZDA, če bi vodile 55 različnih politik do teh in drugih svetovnih konfliktov. Očitno premnogim ni jasno, zakaj je Evropa ( zdaj ko v njej ni več imperialnih sil) danes politični palček in zakaj Trump evropske politike tretira kot nepomembne v primerjavi s Putinom.

    • Da ne bi bil dojet kot utopik brez zveze z realnostjo. Tak razvoj EU niti približno ni nujen. Lahko se zgodi, da EU razpade. Odhod Nizozemske ali Italije, ene od dveh ustanovnih članic bi bil čisto nekaj drugega kot odhod otočanov, ki so bili pravzaprav vedno z eno nogo napol zunaj in precej skeptični. In nista nemogoča ta dva odhoda, ne en, ne drugi. Francija in Nemčija sta, na srečo za obstoj EU, še daleč od tega scenarija. Lahko bi odšla Poljska pod zdajšnjo vlado. Ima pravico; bolje tako, kot da so vsi Evropejci talci njihove trmoglavosti in samozagledanosti, ko priznajo le svoje ugodnosti in nobenih obveznosti.

      Tako Trump kot Putin si očitno želita razpada EU. Vprašanje, kdo bolj. Verjetno se Putinu to bolj zdi vitalnega pomena za njegovo Rusijo ( Rusija je v predverju Evrope, ZDA so preko velike luže). Odgovornost za EU pa ni na njiju, je na nas, državljanih te zveze.

      • IF: “… Nekega večjea soglasja za tak zapis pač ŽT v Evropi ne bi dobil.”
        ==========================

        To pa verjamem.
        Saj zato pa je tudi EU taka kot je, in tudi Turkov zapis tak kot je. 😉

      • IF: “Tako Trump kot Putin si očitno želita razpada EU.”
        =========================

        To se mi zdi pa polovična neumnost. Če za Putina drži pa za Trumpa zanesljivo ne.
        Trump je dal Evropi jasno vedeti, da si želi, da bi Evropa prevzela večji delež bremena, npr. da bi se evropske države držale dogovorjenih 2% BDP-ja pri obrabnih izdatkih. …

      • Odgovornost za EU je na nas, državljanih te zveze.

        Mislim, da je trenutno odgovornost bolj na njenih žal nesposobnih voditeljih, ki so Unijo pripeljali na rob propada. Tako imamo na eni tiste, ki Unije niso zmožni pripeljati iz krize in na drugi strani tiste, ki pretiravajo in grozijo z izstopi.

        Zato se za enkrat najbolj verjetno nič posebnega ne bo zgodilo. Evropa bo še naprej životarila. Toda za to ne bo kriv niti Trump niti Putin, temveč Evropejci sami.

        Tesnejša Evropa je po moje dolgoročnejši cilj, ki bo nekoč tudi uresničen. Drugače na svetovnem odru ne bo moč obstati. Treba bo počakati, da se bodo pojavili državniki, ki bodo zmožni poenotiti evropske narode in jih popeljati na višjo raven evropskosti.

      • slovencsm

        Nima veze, kaj si želijo ZDA in Rusija. Evropa je postala samostojna in močna. Zaradi moralnih zadržkov iz 2. svetovne vojne, je bila prisotna ZDA. Tudi Rusija si je želela vpliva, predvsem zaradi prisotnosti ZDA. Napočil je čas, ko teh zadržkov ni več. Evropa bo morala sama odločiti o svoji usodi. Njena identiteta je postala močnejša s povezovanjem v okviru EU. Zdaj je pred prvo resno preizkušnjo. Zame osebno so krščanski temelji edino, kar jo lahko pelje naprej. Liberalizem in levičarski skrajneži pa so največja trenutna grožnja s prodorom njihovih ideologij. Na ta način vnašajo dvom v osnovne vrednote in zato smo tudi veliko bolj ranljivi za begunsko problematiko, kjer ni jasnih stališča in resnih pristopov.

    • “Tesnejše povezana EU je več kot racionalna opcija. Za ksenofobne fanatike: a je ceneje narediti 27 neprehodnih do neba segajočih protimigrantskih ograj na vseh državnih mejah, ali je ceneje narediti eno ograjo na zunajih mejah EU? “

      Evo, točno to. Dejansko tem, ki krivijo EU za vse ni jasno, da problem migracij je bil ravno v tem, da EU ni imela pooblastil, da bi to problematiko urejala globalno, skratka, da bi te migracije dejansko zaustavljali na zunanjih mejah EU, ker je bila pač ta pristojnost izključno v državah članicah. In ker teh pooblastil EU nima, je potem vsaka članica to reševala po svoje. In je nastal kaos. Grki so pač rekli, kaj nas briga in begunce in migrante preprosto spustili naprej in potem se je v vsaki državi zgodba ponavljala, dokler pač potem v neki točki niso začele tudi države kot so Avstrija in Nemčija blokirati vstop in potem je nastala panika, ker so te migrantske skupine obtičale v državah, ki sploh niso bile njihov cilj.

      Ampak nekaterim očitno res osnovna matematika oz. logika ne gre. Ker gre ravno za vprašanje UČINKOVITOSIT EU. In če se že povezujemo, potem je seveda smiselno, da se povezujemo na način, ki bo zagotavljal kar se da učinkovito soočenje s problemi in izzivi. Drugače je pač res bolje, da gremo spet nazaj na omejeno ekonomsko unijo, v kateri bo pač veljal zgolj prost pretok blaga in kapitala, kvečjemu še storitev. Potem bomo pa spet na Avstrijski, Italijanski in Madžarski meji kazali potne liste. Da o drugih omejitvah niti ne govorim.

  • Žiga Turk

    @IF: Razlikovanje med terminom “krščansko demokratski” ali “konzervativen” je kritika, da pač lahko kritizirate. Gre za dve različni viziji, konzervativna:progresivna ali pa krščansko demokratska:socialdemokratska. recite jim, kakor hočete. Če smo ravno pri dejstvih: angleški konzervativci so zagovarjali obstanek VB v EU.

    In glede soglasja za to Evropi? Nekateri ne pišemo zato, da bi se z nami nekdo strinjal ali da bi s svojim pisanjem komu ustregli. Soglasja pri poklicnih Evropejcih gotovo ne bi bilo, ker tam dobi soglasje samo nekritično prikimavanje vedno tesnejši uniji. Drugje pa: https://www.martenscentre.eu/blog/sixth-scenario-and-junckers-white-paper

    • David Cameron je dolgo politično plaval ( tudi) na evroskepticizmu, da bi se tik pred referendumom postavil v vlogo tistega, ki ščiti obstanek VB v povezavi. Kako naj bo potem on kredibilen glavni advokat obstanka? Meni ga je sicer žal, saj ni bil napačen voditelj – verjetno najbolj bister in karizmatičen torijec zadnjih desetletij.

      Dejstvo je, da je večina angleških konzervativnih volilcev podprla Brexit, da je Nigel Farage in njegovo gibanje brstika torijcev in da je Boris Johnson kot nosilna figura kampanje za Brexit še danes konzervativec ( in zunanji minister v vladi te stranke).

      No, vloga Corbyna, laburističnega vodje, je pa bila v kampanji laburistov za obstanek v EU tudi mizerna. Kar samo dokazuje, da leva krila socialdemokratskih strank nikoli niso bila zagreta za evropsko povezovanje ali vsaj skupnost. To ni njihov projekt. Blair bi nastopil čisto drugače.

    • Mislim, da poenostavljate, spoštovani gospod avtor, ko pravite, da gre za dve vizije. Če bi jaz poenostavljal, bi prej ocenil, da gre od samega začetka za sredinsko vizijo, do katere je precej ali veliko odporov tako z levega kot z desnega roba.

      Nekako se mi iz članka sodeč kaže, kot da se tudi vi priključujete stereotipu, ki ga berem s slovenske ( trde) desnice, da so današnji evropski krščanski demokrati ( tudi Merkel, Juncker) postali neki malovredni nesposobni socialisti. Škoda se mi zdi za vas, da se znajdete v družbi tako mislečih.

      Seveda ne odrekam pravice do kritičnega mišljenja in do zadržanega stališča nadaljnega prenašanju funkcij na skupni evropski nivo. Malo sem nakazal področja, kjer se meni že zdravorazumsko zdi dobro za nas, da bi se to vendarle zgodilo.

    • Mi je žal, ampak spet, kot sinoči na Cestnikov članek, mi ne objavi čisto spoštljive in ne predolge replike na avtorjev komentar, v katerem se med drugim ne strinjam, da gre za dve viziji in da je vizija vodilnih ( krščanskih demokratov) v EU dejansko socialistična. Ah, pa naj ostane samo pri mojem komentiranju britanske politike …

      • Zdravko

        Gotovo se boš strinjal, da je EU zavila v levo, in to krepko. Vprašanje je torej, kako vrniti konzervatizem, o katerem govori Turk, nazaj na EU tire.
        To kako si evropski državljan ipd, lahko kar pozabiš. To so leve floskule, za zavajat državljane.
        EU obrambo si še predstavljam kot neki Evropski nato sporazum. EU zunanjo politiko si mnogo težje. In tu se začnejo problemi. Ograje niso potrebne, hvalabogu je vprašanje o ograjah odveč. Naj Orban svoje kar obdrži.

        • Lej, cela zahodna družba je zavila od upoštevanja tradicionalnih vrednot in avtoritet v permisivnost in hedonizem. To z razvojem EU nima kaj zveze. Ne vidim, s čem bi EU kot politikum zavila preveč v levo. Kritizira se predvsem preveč bruseljske birokracije. Morda. Ampak strošek zanjo je še vedno manjši od stroška mestne uprave v Berlinu ali v Parizu. Ali tudi v brexitiranem ekonomsko liberalnem Londonu.

          Ne vem, v čem vidiš problem evropske skupne zunanje politike. Mogerinijevo naj razglasijo za zunanjo ministrico in ji to tudi pustijo delat z ustreznimi pooblastili in pika. Če ji bo EU dala avtoriteto, jo bo bojo tudi drugi začeli upoštevat. Te tako skrbi ob možnosti, da bi v vesteh malo manj gledali verbalne akrobacije ministra Karla Erjavca?

          Še to bi vseeno na avtorja, pa če bo prebral ali ne. Mislim

        • Zdravko

          Mogerinijevi ne bodo dali teh pooblastil. Ne vidim možnosti, da bi preprečili Erjavčeve akrobacije. 🙂
          Seveda je cela zahodna družba zavila levo in z njo ali morda le prednjači EU. LGBT, feminizem, ženske kvote, … vse to je plevel socializma, ki se vse bolj razrašča.
          Tudi Britancem se prav po gejevsko cufa. Upam, da bodo sedaj po brexitu vrnili kraljstvo na prave tire, kot so bili včasih.
          Značilno za leve smeri pa je nadaljnje drobljenje. Z zasukom v levo se EU ne bo integrirala, ampak se naprej drobila.

        • “Gotovo se boš strinjal, da je EU zavila v levo, in to krepko.”

          Ja, in kdaj se je to zgodilo? Od leta 1999 je vodilna politična grupacija v okviru EU t.i. Evropska ljudska stranka, torej stranka, ki je očitno “desna”. Ne gre za zavoj v levo, ampak za splošen družbeni napredek, ki ima podporo onkraj delitve na levo in desno. Skratka, ne razumeš, da imajo na politiko EU, ki jo izvaja evropska komisija, več kot 15 let največji vpliv ravno desne politične opcije. Kako naj oni zavijajo levo? 🙂

          “To kako si evropski državljan ipd, lahko kar pozabiš. To so leve floskule, za zavajat državljane.”

          Zdravko, ne govori o stvareh, o katerih nimaš pojma. Evropsko državljanstvo v osnovi funkcionira, čeprav je to hkrati ena najbolj problematičnih stvari in tudi osnova za brexit. Ampak bistvo evropskega državljanstva je ravno v tem, da je vsak državljan EU na območju EU tudi povsem enakopraven. In to deluje. Če se npr. ti hočeš zaposliti v Nemčiji, potem na razpisu za delovna mesta sodeluješ enakopravno, torej ti ne morejo odreči službe le zato, ker si Slovenec, ker si hkrati državljan EU. Enako velja na razpisih za študij ipd. Pri tem si hkrati upravičen, z določenimi omejitvami v nekaterih primerih sicer, tudi do vseh socialnih pomoči države, ipd. Skratka, glede potovanja in življenja v EU dejansko nisi v ničemer bolj omejen kot si na področju Slovenije. Če je to zate floskula, tudi prav. Če bi se npr. preselil v Avstrijo, bi imel kot državljan EU celo pravico voliti na njihovih lokalnih volitvah, enako kot jo imaš v Sloveniji. 🙂

          “LGBT, feminizem, ženske kvote, … vse to je plevel socializma, ki se vse bolj razrašča.”

          To ni socializem, ampak liberalizem, torej poudarjanje svobode in enakosti.

    • Samo še to: opozarjanje na razliko med krščanskimi demokrati in konzervativci je lahko doživeto tudi kot malenkostno sitnarjenje. Ampak čisto tako vendar najbrž ni. Schuman, Monnet nikoli recimo nista bila v isti stranki kot De Gaulle. Bila sta v centristični ( krščanskodemokratski). De Gaulle je ustanovil svojo gibanje in stranko, današnji francoski konzervativci ( republikanci) še danes vlečejo kontinuiteto po njegovi liniji. Churchill pač ni bil krščanski demokrat, bil pa je konzervativec ( in nekaj časa prej liberalec). V slovenski preteklosti bi se Korošca drznil oceniti kot vodilnega tipičnega konzervativca, Andreja Gosarja pa kot vodilnega ali celo prvega krščanskega demokrata. Krščanskodemokratske vizije so vedno neke specifike vlekle iz cerkvenega socialnega nauka, krščanskega personalizma in verjetno tudi komunitarne filozofije. Projektu EU se vse to pozna ( konzervativci recimo nikoli ne bi napisali med temeljne točke nekega tako “čudnega” latinskega pojma pojma kot je subsidiarnost)

  • svitase

    Nekateri bi narod in svojo državo kar prodali. Najverjetneje tudi svojo kulturno bit?

  • svitase

    Pa to kljub temu, da je prejšnja jugoslovanska združba hotela izničiti slovenstvo. Tudi z evropsko združbo ni trenutno veliko boljše.

    Zato pa je Anglija šla na svoje in svojo pot.

    Ali niso to dovolj hudi opomini za streznitev. Avtor se tega zaveda.

    Vsak, ki da nekaj na vrednotno življenje, bi se tega moral zavedati.

  • svitase

    Evropski voditelji se niso upali izničevati direktno različne evropske tradicionalne pozitivne kulture, ampak so na pomoč poklicali tujce, da bi ti namesto njih opravili delo.

    Spreglejmo končno, kaj je v ozadju! Velika Britanija je to dojela.

    Da, združeni Evropi, vendar brez odvzema nacionalne suverenosti.

  • obveznoime

    Skratka torej – več boga v EU.

    super.

  • Ma – meni se je EU že vnaprej zdela kot stavba, ki utegne postati babilonski stolp … Kaj drugega pa naj bi postala, če taji celo svoje korenine. Gradbeniki že vedo, kakšna je usoda stavbe brez temelja (in ni treba navajati SP o gradnji na pesku).

    • Ta očitek se kar naprej ponavlja v slovenskih katoliških krogih, namreč da v Evropski zvezi ni bilo večine za to, da bi v njeno ustavo zapisali izvor v krščanskih temeljih. Sploh ne trdim, da morda ne povsem upravičen očitek.

      Ampak – kje so bili vsi ti trdi kritiki ustavnih temeljev EU, ko se je pisala slovenska ustava? Kot da bi slovenska ustava karkoli pisala o krščanskih temeljih slovenske države. 🙁 Kot da bi kdorkoli od teh vehementnih kritikov odsotnosti tega v EU, kaj takega kdajkoli predlagal za slovensko ustavo. Še več, katoliki so z redkimi izjemami v slovenskem parlamentu požegnali ustavo, ki v 55. členu posredno uvršča splav med ustavne svoboščine ( kot edina evropska država s takim členom! in kar je povsem skregano s katoliškim pogledom na življenje).

      Ponavljam – kje so bili takrat in zakaj kritike le na Evropo brez pometanja pred lastnim slovenskim pragom?!

      • Gospod IF,
        takrat smo katoliki v Sloveniji slavili gospoda Milana Kučana, zadnjega uradnega poglavarja komunistov v Sloveniji. Tedanji škof je čisto mirno prenesel klofuto, s katere ga je v novi stari Sloveniji gospod zadnji uradni poglavar komunistov pozdravil:

        Nismo obsodili totalitarizma, mrtvi niso dobili imena in groba, spomenika nismo postavili. Tudi na državni proslavi, na dan razglasitve neodvisnosti, niso bili spoštljivi do nadškofa Šuštarja. To, da so mu izklopili mikrofon pri blagoslovu lipe, še malo ni bilo naključje ali osamljeno dejanje kakšnega zadrteža. Dokumenti razkrivajo, da so se pripravljalci proslave ves čas prepirali, ali naj nadškofu Šuštarju sploh dajo besedo.
        https://www.dnevnik.si/1042716469

        Kako mu je škof Šuštar v zahvalo poskrbel papeževo odlikovanje pa menda sedaj vemo že vsi.

      • Mladina 2003, kdo je bil za omembo in kdo proti ..

        http://www.mladina.si/95735/bog-in-ustava/

    • Pravzaprav niti toliko ne mislim na izrecno ne-omembo korenin. Celo takole mislim: tudi omemba tega v evropski ustavi ne bi bila neki talisman, ki bi nas obvaroval vsega hudega. Ali so korenine omenjene ali ne – od ravnanja ljudi je odvisno, ne od nekega mrtvega zapisa. (Ja, papir prenese vse.)
      Ravnanje na vseh nivojih pa je daleč od krščanske tradicije: Boga ni niti na ustnicah (papirju) niti v srcu. Ko pa človek misli, da bo zgolj s svojo pametjo, sposobnostjo, tehniko … ‘odrešil svet’, potem nastanejo pogoji tudi za kaj drugega in ne samo za babilonski stolp.

  • V teh debatah EU zamenjamo z Jugo pa dobimo zelo podobne tekste, kot smo jih imeli na začetku 90tih let.

    Upajmo le, da bo tokrat manj krvavo.

  • Sarkazem

    Pa res, g. IF, razmere med pisanjem ustave EU in ustave Slovenije so bile popolnoma drugačne. EU je nastajala predvsem v Zahodni Evropi, ki že 70 let živi v svobodi, demokraciji in izobilju, kar je za Slovenijo še danes nedosegljivo, ne prvo, ne drugo, ne tretje. Sicer pa vaše očitke popolnoma razumem in jih odobravam, vendar ste sami pisali, da so Evropsko unijo v glavnem ustvarjali vsega spoštovanja vredni krščanski demokrati, pri nas pa so imeli glavno besedo ljudje iz prejšnjega režima, ki prvim ne sežejo niti do gležnjev, tipa Bučar, Jambrek itd. Lahko smo srečni, da v naši ustavi ni še več prikrite komikontinuitete.

  • Miro Germ

    Če na delovanja EU pogledamo s strokovnega vidika in upoštevamo, da je EU organizacija vidimo naslednje:

    DOLGOTRAJNI OBSTOJ ORGANIZACIJ je po študiji podjetij, ki je zapisana v Built to Last: Successful Habits of Visionary Companies, odvisen od jasno zapisane dolgoročne usmeritve in vrednot. Obstala so podjetja, ki so bila utemeljena na vrednotah, kar govori v prid razmišljanju dr.Žige Turka. Vrednote so vezivo, ki držijo organizacijo skupaj, ostalo je glede na spremembe okolja potrebno spremeniti (nova EU pogodba).

    Žal EU nima jasno definiranih elementov potrebnih za dolgoročni obstoj.

    UČINKOVITOST DELOVANJA ORGANIZACIJ pomeni obvladovati organizacijski in procesni ter nivo posameznika, preko definiranja ciljev, ustrezne zasnove in šele potem upravljanja, kot je zapisana izkušnja pri izboljšanju delovanja Motorole v Improving Performance: How to Manage the White Space in the Organization Chart. Kot pravijo je ključna pomankljivost, če za definiranjem ciljem, ni ustrezne organizacijske zasnove, ki bi omogočala udejanjanje teh ciljev.

    Žal tudi tu EU šepa, saj nima ni organov, ki bi bila zadolžena uresničitev ciljev. Npr. pri migrantski krizi EU nima skupnega organa, ki bi poskrbel za udejanjanje Šengenskega sporazuma.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI