Še zaostritev spopadov okrog papeža Frančiška

Branko Cestnik 13.3.2017 6:30
 

Raffaello Santi, Papež Leon Veliki ustavi Atilo (Wikipedia)

Nekdaj smo bili zmagovalci mi in smo pokorili tako rekoč celoten svet. Zdaj pa boš postal gospodar sveta ti, veliki Atila, in samo ti imaš to moč v rokah, da nam pomagaš. Mnogi hudobni ljudje so že občutili tvojo šibo, mnogi jo verjetno še bodo. Toda tako eni kot drugi, premagani in tisti, ki to še bodo, te prosimo: tokrat pa ti premagaj sam sebe, pusti nas pri življenju, prizanesi Rimu!

Papež Leon Veliki zavojevalcu Atilu v romanu Ivana Sivca Atila, šiba božja

 

Next level: s plakati na ulice

Z vstopom v leto Gospodovo 2017 napadi na papeža Frančiška niso pojenjali, obratno, opaziti je nekakšen next level. Poleg frontalnega in zato vsekakor pogumnega oponiranja nekaterih kardinalov, poleg protipapeškega junačenja in trolanja ultra-tradicionalistov ter apokaliptikov na socialnih omrežjih, smo v Italiji doživeli še prikaz nočnega uličnega aktivizma.

V začetku februarja so aktivisti najprej po elektronski pošti razpošiljali lažno naslovnico vatikanskega dnevnika L’Osservatore Romano (glej spodaj), nato so nočni Zorroti polepili Večno mesto s plakati, s katerih se mršči papež Bergoglio (glej rtvslo.si). Na kar dobro ponarejeni naslovnici izstopa „članek“ Ha risposto! (Odgovoril je!), ki karikira papeževe odgovore na dubia (dvomi) štirih kardinalov o Amoris laetitia; na plakatih se avtorji obregajo ob papeževo menda trdo roko do nekaterih redov in kardinalov.

Eno in drugo govori o štabnem delovanju. V Rimu se je očitno zbrala vročeglava, malo pa tudi obešenjaška združba cerkvenih ljudi, ki dobro pozna kurialni jezik in slog. Ta združba verjetno ni slučajno skupaj nametana, temveč se lahko veže na kakšno ustanovo ali fundacijo, ki je že poprej gojila militantne in odločno konservativne nazore. Med „zarotniki“ je vsaj nekaj mladih pripravljenih na adrenalinske ilegalne nočne akcije.(*) Cilj skupine je očiten: popularizirati protipapeško miselnost ter s pomočjo elementov pop-kulture Rimljane obrniti proti Frančišku.

Lažni L’Osservatore Romano (s spleta)

 

Pisana galaksija papeževih nasprotnikov

Kdo so vsi ti ljudje, ki ne marajo papeža Frančiška? Novinarja Andrea Tornielli in Giacomo Galeazzi (oba delata za portal VaticanInsider) sta v oktobru 2016 za turinski dnevnik La Stampa opravila kratko radiografijo „disidentske galaksije proti Bergogliu“ (link). Novinarja se seveda nanašata na italijanske razmere, ki pa so tako ali drugače povezane z vesoljno Cerkvijo.

Povzemimo Torniellija in Galeazzija. Proti papežu Frančišku so naslednji profili:

– militantni tradicionalisti, denimo Fundacija Lepanto s sedežem v Rimu; slednji papeža obtožujejo liberalizacije in protestantizacije;

– sedevakantisti, ki pritrjujejo publicistu Antoniu Socciju, češ da izvolitev papeža Frančiška ni bila legitimna in je zato Sveti sedež (sede) pravzaprav prazen (vacante); zadnji legitimni papež pa je Benedikt XVI.;

– desničarski nacionalisti, tipa določeni krogi v Severni Ligi; zanje je papež Frančišek zaradi pro-migrantske drže pogrebnik krščanske Evrope, rešitelj pa prihaja z Vzhoda v podobi Vladimirja Putina; Putina znajo čislati tudi nekateri tradicionalisti;

– za usodo naše civilizacije in Cerkve zaskrbljeni intelektualci, ponavadi vplivni blogerji, kot Sandro Magister, Alessandro Gnocchi, Maria Guarini ter že omenjeni Antonio Socci, katerega kakšni spisi so prevedeni tudi v slovenščino in z anonimno pošto poslani slovenskim župnikom;

– pristaši geopolitičnega nepopuščanja Cerkve v odnosu do včerajšnjih nasprotnikov; primer je odnos papeža Frančiška do Kitajske ter strah nekaterih, da bo papež popustil Kitajcem in zamižal nad kršenjem človekovih pravic oz. zanikanjem verske svobode; tovrstne kritike najdemo na katoliškem portalu AsiaNews;

– nezadovoljni progresisti, kot duhovnik Giorgio De Capitani; v manjši meri kritike na papeža letijo tudi „z leve“, v kolikor naj bi papež lepo govoril o ubogih, kaj premaknil pa ne.

Tornielli in Galeazzi pišeta, da do papeža Frančiška hudo kritične stvarnosti, v katerih se kot frontmani izpostavljajo laiki, rade kujejo zavezništva z duhovniki, teologi ter z ljudmi, ki delajo v vatikanski kuriji. Zadeva se ne konča tu – pri spisku javnih nasprotnikov. Upoštevati je potrebno še socialna omrežja, kjer so napadi na papeža na meji nesramnosti in spoštljivosti. Tornielli in Galeazzi sicer menita, da nasprotnikov ni tako zelo veliko, kot znajo biti glasni na spletu.

Protipapeški “pildek” na FB

Kaj so glavni očitki papežu Frančišku?

Mnogi, tudi na Slovenskem, bi radi v teh dramatičnih urah imeli papeža kot je bil Leon Veliki (390-461), ki je ustavil hunskega kralja Atilo pred Rimom, in rešil civilizacijo. V papežu Frančišku vidijo nekoga povsem drugačnega, nekoga, ki po eni strani odpira vrata trdnjave nevarnemu tujcu, po drugi s svojimi mehčalnimi pridigami povzroča zmedo znotraj trdnjave in šibi še zadnje možnosti za obrambo.

Antonio Socci v enem izmed svojih zapisov plejado očitkov na račun papeža Frančiška skrči na dve smernici, ki naj bi jima sledil Argentinec: etični relativizem in protestantizacija. Obe smernici imata geopolitično razsežnost. Ena se veže na Obamo, druga na Merklovo in nemške katoliške škofe. Socci piše (link):

Obama je v svojem drugem inavguralnem govoru sprožil ideološko ofenzivo, ki hoče svetu vsiliti neko novo liberalno, se pravi, relativistično antropologijo (homoseksualne poroke, teorija spola,…). Gre za globalni načrt, s katerim poskušajo razgraditi ne samo spolno identiteto, temveč tudi nacionalno, kulturno in versko identiteto – tudi preko fenomena migracij. (…)

Bergoglio pristopa k Obamovi agendi: naj živi množična migracija, objem z islamom in katastrofični ekologizem! Pristopa pa tudi k nemški agendi, ki vodi v protestantizacijo Katoliške Cerkve.

Po Socciju papeža zaznamuje še nekakšen naiven levičarski populizem, ko govori o „ekonomiji, ki ubija“ in okrog sebe zbira protikapitalistične aktiviste in gibanja.

In v obrambo papeža?

Po eni strani se obramba papeža ves čas dogaja. Velika večina škofov, duhovnikov, vernikov sledi papežu, četudi ga včasih povsem ne razume. Tudi večina medijev je papežu naklonjena. Po drugi pa bi v cerkvenih krogih, vključno slovenskih, pričakovali več dvignjenih ščitov, ko pada po papežu. Zlasti, ko so napadi nanj grdi.

Bruno Forte, škof in eden najvidnejših teologov našega časa, je ob vsem tem dokaj miren. A v nekem intervjuju (link) odločno pove:

Koalicijo proti papežu tvorijo kulturna zaprtost, nostalgije, statičnost ideoloških in političnih drž. Namesto da bi se izročile Bogu se manjše skupine zapirajo v trdnjave. Ampak ta manever nima perspektive.

Na vprašanje, kako to, da nekateri ultra-tradicionalisti obenem, ko tolčejo po papežu, povzdigujejo ruskega predsednika Putina, Forte odgovarja:

To je dokaz, kako, ko zmaga ideološka slepota, vse postane koristno in kako se obesimo na privide, samo da imamo prav, vse do točke, ko pridemo do nepredstavljivih scenarijev. Jezus na križu razširi roke, da bi objel vse. Zato molimo, da bi papeževi nasprotniki našli mir in lucidnost razlikovanja. Samo tako bodo videli, kakšen dar Previdnosti je zdajšnji pontifikat.

—————————————–

* Nekaj tega sem kot rimski skavt bil deležen tudi sam, ko je v začetku devetdesetih naš stegovodja Piero Badaloni, sicer voditelj televizijskih dnevnikov na RAI, šel v politiko in mu je bilo potrebno pomagati z (legalnim) lepljenjem plakatov.

Pripis: Branko Cestnik je teolog, filozof, pater klaretinec, skavt in bloger.

 
Značke:

72 komentarjev

  • svitase

    Ljubezen je res temeljna in najvišja.

    Vendar želi imeti trden temelj. Ta trden temelj pa je predvsem ljubezen do bližnjih.

    Do svojih soljudi v svoji domovini, ki jim moram pomagati, da bodo okušali ljubezen, ne pa sovraštvo, vojno…

    Vsako zemeljsko okolje ima drugačen pristop do ljubezni: Evropa drugačen, Arabija drugačen. Pa ne le do ljubezni, tudi do marsičesa drugega tudi.

    Skladno s stvarstvenimi zakonitostmi in vrednotami je prav, da vsak v svojem okolju živi tako kot meni, da je prav.

    Zato so množične migracije velika neumnost in v nasprotnu s tsvratsvenimi zakonitostmi in vrednotami.

  • svitase

    Vsak je odgovoren za ohranjanje pozitivne kulturne dediščine v svojem okolju in bližnjih ter domovine.

    Ta odgovornost pa vključuje tudi spoštovanje do drugih okolij, kjer živijo povsem drugače od pamtiveka.

    Povsem življenjsko in logično je, da je velik nesmisel mešati tako različne vere, navade in šege in s tem medsebojno uničevati bogate kulture in njihov nadaljnji razcvet.

    Ker se spodbuja konkurenca na gospodarskem področju, je prav, da se tudi na kulturnem področju.

  • svitase

    Sveto pismo nikjer ne govori o tem, da bi se naj različne kulture medsebojno pomešale, ampak nasprotno:

    Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na zemlji.

    Za starše pa vemo, so nosilci naše pozitiven kulturne dediščine.

  • svitase

    Zato je prav, da se pozitivna arabska kultura ohranja in razcveta. Seveda v svojem okolju, kjer ima ugodne pogoje.

    Seveda pa morajo Arabci s pomočjo preostalega sveta pri sebi urediti stvari, da bo njihova pozitivna kultura cvetela kot nekoč.
    Naivno pa je razmišljati, da bodo Arabci spremenili svojo vero in navade, če bodo prišli v Evropo.

  • svitase

    Zakaj bi arabska kultura morala zaustaviti v razvoju evropsko in zakaj evropska arabsko?

  • svitase

    Zakaj bi našo slabo rodnost nadomeščali s prihodi tujcev, ki so kulturno povsem drugačni?

    Zakaj rajši ne odpravimo vzroke nizke rodnosti?

    Ker ne počnemo tako kot nam veleva zdrava pamet, si bomo nakopali kup težav, za katere bi danes morali vedeti, da bodo nastale. Med njimi je tudi ljubi mir.

  • Aleš Maver

    Spet zelo zanimiv članek z obilo dragocenega gradiva in spodbud za razmislek. Tokrat k njemu ne bom napisal koreferata, marveč bom kar tule podal nekaj opomb pod črto.

    1. Zelo priročno je, če vsako izražanje nestrinjanja s papeževimi potezami obesimo “mračnim in odločno konservativnim” obskurnim organizacijam, saj s tem vrednost izrečene kritike zmanjšamo tako rekoč na ničlo. Vendar to problema ne reši. Dejstvo je, kot ugotavlja avtor, da večina vernikov navdušeno sprejema papeževo odprtost in način delovanja. A obstaja (po mojem mnenju zmerno rastoča) manjšina, v kateri niso zgolj kurijski mračnjaki, vsega siti aristokrati ali osebnostno moteni lunatiki, kot velikokrat beremo, marveč tudi čisto navadni verniki, ki jih papež ne uspe, ne more ali noče nagovarjati. Čudno je, da papež, katerega pontifikat je nekako eno samo simbolno dejanje, na tej točki ne razume, kaj lahko človeku simbol pomeni. Največja enigma za ljudi Torniellijevega kova, ki očitno niso zmožni razmišljati zunaj črno-belih shem, je, da je v omenjeni manjšini zelo veliko mladih, ki se ne morejo ogreti za ideale šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, tako ljube papeževemu krogu. Ta ne razume, da so to v veliki meri ideali njegove lastne mladosti, ne mladosti sedanjih mladih.

    2. Ponovno, kot že januarja, najdemo vse papeževe kritike zmetane v isti koš, kar naj bi verjetno služilo ustvarjanju vtisa, da so vse pripombe enako nerelevantne. Pri tem med lunatičnimi zagovorniki praznega sedeža in glasniki apokaliptičnih scenarijev na eni strani in kritiki papeževe politike do Kitajske pač ni veliko skupnih točk. Tudi nisem prepričan, da v isti koš sodita Socci in Magister. Kar se tiče Kitajske, po mojem mnenju skrb, da se bodo ponovili ekscesi “vzhodne politike” Pavla VI., ki jo poznamo iz Jugoslavije, ni brez podlage. Njene učinke v SFRJ je najbolj plastično ponazoril takratni nadškof Kuharić: “Tito i Papa se rukuju, a raja strada.” In res, ko so bili odnosi med oblastmi in (nekaterimi) hierarhi najboljše, je bil pritisk na vernike na mikroravni najhujši.

    3. Če pa so vsi Frančiškovi “obrekovalci” že v istem košu, bi jim lahko dodali še tiste, ki jih ne moti toliko vsebina kot inscenacija tega pontifikata. Sprašujejo se, ali je za zrelo krščansko držo res nujno potrebna tolikšna fiksacija na enega človeka in ali ni to prej nedoraslost in korakanje nazaj v avtoritarno enoumno preteklost (ne glede na vsesplošna zaklinjanja o odprtosti in svobodi), saj takšne fiksacije ni bilo niti v najbolj zlatih časih Janeza Pavla II. Seveda tak razvoj ni nujno sad papeževih želja.

    4. Dobro je, da članek tematizira nezdravo obsedenost mnogih papeževih kritikov s Putinom in putinizmom. Res, tradicionalisti se ustrelijo v nogo in škodijo svoji stvari vsakokrat, ko hvalijo kagebejevskega oficirčka in njegov režim. Če že čutijo potrebo, da bi se zadeli, bi bilo bolje, da v takem položaju pokadijo džojnt. Vendar doslej nismo bili deležni jasnega stališča papeža in njegovega ožjega kroga do fenomena z vzhoda. Še več, nekateri indici, kot sta simbolno puščanje na cedilu ukrajinskih katolikov in vključitev hvalnice verski svobodi v Putinlandiji v izjavi iz Havane, kažejo, da ta krog v svoji prtljagi iz šestdesetih let nosi tudi dediščino mehkih kolen pred sovjetskimi eksperimenti. In nemara naseda drugi, nič manj nevarni fatamorgani, kot je tradicionalistična o Rusiji kot krščanskem ščitu in Putinu kot krščanskem levu. Ta druga fatamorgana naslika v istem fenomenu mogočno državo, ki poskrbi za vse, in je kot taka protiutež dekadentnemu, razbrzdanemu, “neoliberalnemu” zahodu na čelu z neljubljenimi ZDA.

    5. Se opravičujem avtorju, ampak skoraj groteskno je pa njegovo lamentiranje, češ da cerkveni mediji vključno s slovenskimi ne dvigajo dovolj ščitov v obrambo papeža, ko pada po njem. To je lahko le slaba šala, saj spričo mogočnega medijskega stroja, ki ves čas pontifikata servisira Frančiška, vsako drugo mnenje nujno ostane na robu. Pozivati medije, naj še bolj hvalijo papeža, je približno tako, kot če bi osrednjim slovenskim medijem očital, da premalo kritizirajo Janeza Janšo. Pa brez zamere.

    • Gospod Maver že enkrat sem na tem portalu napisala, da imam prijatelje v Italiji, ki so bili nad papežem Frančiškom izredno navdušeni (tako kot vsi njihovi prijatelji in znanci, tudi meni je bil izredno simpatičen) še posebno, ker je bil za razliko od prejšnjega papeža Benedikta zelo ljudski, pristen in še posebno ker je imel italijanske korenine.Sedaj pa ga moram reči odkrito ne marajo posebno, če gledamo v luči migrantske krize. Kolikor veste se Italija veliko dlje časa spopada z migranti kot ostala Evropa. Italijani na lastni koži občutijo migrante drugače kot mi.Na vsakem koraku so, kriminal se je povzpel v višave, mediji pa na vsak način hočejo to pomesti pod preprogo ampak oblast in tudi papež pozabljata, da smo v dobi ko nič ne ostane skrito javnosti informacijska tehnologija je naredila svoje. Veste pa tudi, da se iz navadne novice pri ljudeh naredi velika novica in če oblast ne ravna prav vemo kam to pripelje. Za lanski božič je na trgu svetega Petra zijala velika praznina in ti moji prijatelji pravijo, da se Frančiškove besede o migrantih in o solidarnosti pri Italijanih naletele na neodobravanje. Italijani pa nad sedanjim papežem niso več tako navdušeni in celo več pravijo res Benedikt je bil hladne vendar se je vedno potegnil za vero in ne proti njej. Bil je pa prestar da bi se uprl lobijem znotraj cerkvenih zidov in je zato odstopil.Pa na žalost se ni nič spremenilo. Besede ne pomenijo nič, če jim ne sledijo dejanja.

  • Sedanjega papeža očitno mnogi vidijo kot orodje v rokah tvorcev novega svetovnega reda oz. uničevalcev tradicionalne krščanske kulture, kjer glavno in najbolj izpostavljeno vlogo igrata Obama in Soros.

    Vprašati se je treba, zakaj mnogi to opazijo prav pri papežu Frančišku. Ali papež res nima nič s tem?

  • Sarkazem

    Dober rafal komentarjev g. Svitase, bi se kar strinjal.
    Sicer pa se mi zdi, da gre na bolje. Balkansko pot so zaprli, treba bo najti le še rešitev za srbski in grški žep. Pri sredozemski poti je treba uveljaviti rešitve, ki se same ponujajo: urediti kampe v Libiji, kamor bi vračali migrante iz Afrike, predvsem pa takoj pomagati Afričanom, ki stradajo in bežijo iz domovine. Evropa in ves Zahod in nekatere arabske države se valjajo v denarju. Naj ga namenijo revnim Afričanom, namesto da ga razmetavajo s prevažanjem, namestitvijo, socialno pomočjo, prevzgojo, integracijo, neuspešno zaposlitvijo itd. itd. v Evropi, kar enako stane, kot lokalna pomoč v njihovi domovini. Pa še Evropo ogroža! Tudi promigrantska euforija v Zahodni Evropi, kot vidimo zadnje dni, usiha. Vedno bolj namreč postaja vsem jasno, da multikulti ne deluje in nikoli ne bo deloval. Nekoliko je k temu uvidu prispeval tudi Trump.
    Papeža bi bilo treba pustiti pri miru, saj ima večinoma dobre ideje, tudi zadnja o poročenih možeh je pametna, pozive k multikulturalizmu, ki so bili malo prenagljeni je opustil, jaz bi mu lahko očital le, da premalo bije plat zvona ob preganjanju kristjanov v islamskem okolju.

    • Zdravko

      To je beseda!

    • Peter Lah

      Včasih smo katoličani sloveli po svoji zmožnosti, da razlikujemo med grehom in grešnikom. Danes bi nam koristila ta modrost, ko gre za migrante in migracije. Papež ne zagovarja migracij. Poteguje se za migrante. Ko se lačen in prezebel človek znajde na pragu mojega doma, sem mu dolžan pomagati. To je osnovna človeška in še bolj svetopisemska, krščanska dolžnost. Kakšna bo ta pomoč, je seveda drugo vprašanje. Multikulturnost ni edina možna politika, obstajajo tudi drugačne, ki morda bolje delujejo. Vsekakor pa dolžnost pomagati sočloveku ostane.
      Številni ljudje – začenši s Trumpom – stisko ljudi izrabljajo za politične igrice, namesto da bi nekaj storili, da bi jim pomagali.
      Drugo je vprašanje migracij, ki ga je treba vzeti zares. Komentator ponuja elegantno rešitev: zajeziti tokove pri sosedu, v Libiji, in od tam migrante poslati nazaj domov. Kar preveč elegantno, da bi bilo res.
      Prvič, za kaj takega potrebujemo bodisi libijsko vlado, ki bo to storila, bodisi moramo okupirati Libijo (pa še koga drugega) in sami poskrbeti za to. Ali se avtor javi, da bo plačal vojsko (ali libijsko vlado), da opravi to delo? Se javi, da bo služil v taki vojski?
      Drugič, ljudje so vedno iskali varnost in boljše življenje. Tudi mi bi enako storili, če bi se znašli v stiski. Da sta Evropa in ZDA soodgovorni za konflikte na Srednjem Vzhodu, je dejstvo. Zdaj pač prihaja račun, najprej za uboge reveže, ki umirajo od krogel in lakote, potem pa še za nas. Tudi Afrika je podobna zgodba. Ves Zahod je lagodno živel od arabske nafte in afriških rudnin. Račun zanje prihaja z zamudo, ampak pride.
      Tretjič, demografsko stanje v Evropi je takšno, da potrebuje priseljence in jih bo še naprej. Če za nič drugega, za to, da bodo skrbeli za naše bolne in ostarele.
      To so kompleksni problemi, ki so se kuhali desetletja dolgo in jih tudi najboljši umi ne bodo čez noč rešili. Žal se v vsaki krizi pojavijo lažni preroki, ki poiščejo grešnega kozla in ponudijo hitro rešitev. Praviloma ta rešitev vključuje silo proti šibkejšim, pogosto pa demagogi družbo zapletejo tudi v splošno vojno. Tega se je potrebno varovati.

      • “Ko se lačen in prezebel človek znajde na pragu mojega doma, sem mu dolžan pomagati.”

        Pater Peter,
        ste resni ali se zahebavate? Če ste resni, boste analizirali situacijo, ko se vam na pragu pojavita en lačen, prezebel človek ter en človek, ki želi vaš prag. Oziroma ali mogoče še celo oba želita vaš prag?!

    • “Pa še Evropo ogroža!”

      No, pa smo pri bistvu, zakaj nekatere arabske države, ki se valjajo v blatu, ne pomagajo revnim in priganjanim sobratom po veri. Trdim, da je Saudska Arabija najbolj militantna islamistična država, še celo bolj od ISISa.

  • Zdravko

    Če je kje dovolj obrambe papeža je to v Sloveniji, kjer je papolatrija tako izrazita, kot malokje, če sploh. In je zato kvečjemu vredna kritike, ne pa spodbujanja.
    Jaz verjamem, da se bodo stvari uredile in da bo papež nekako rešil te zadeve, ne da bi mu jaz moral biti odvetnik.
    Bolj me skrbijo ti ljudomrzni izpadi ljudi, tudi komentatorjev, ki se iz prijaznih besed o človekoljubju in človekovih pravicah prelevijo v ljudomrzneže, ki še sreča, da zmorejo zjutraj pozdraviti svojega soseda. Ti, ki tako ljubijo lepote Slovenije, a daj nič ne hodijo na Kolpo slikat bodečo žico. Izkažejo se za navadne malikovalce stvarstva, za katerega še zraven mislijo da njihovo privat. Oni niti brata Slovenca ne trpijo, kaj šele koga drugega.
    Kot pravi Aleš, pa obešati nestrinjanje s papežem mračnjaškim in obskurnim konzervativnim ogranizacijam, je vsaj nespoštljivo. Čeprav, bi si res želel vedeti odkod ti plakati po Rimu. Ali je nemara problem res večji kot si predstavljamo. Papeževo ignoranco je pa žal res težko pripisat čemu drugemu kot arogantnosti, ki mu ni v čast.
    Želel bi si pa papeža, ki bi ustavil tok brezmejne “politične korektnosti” v Cerkvi. Ni treba tolči po mizi, je pa treba povedati stvari tako, da ljudje razumejo.

  • svitase

    Strinjam se z vašimi odličnimi komentarji.

  • Samo za dobrim konjem se dviga prah! (stara ljudska modrost)

    Kljub temu pa me zanima, ali je kaj resnice v trditvi, da je kardinal Jorge Mario Bergoglio pripadnik Rotary kluba? Patra Branka in tudi gospoda Aleša Mavra prosim za komentar.

  • svitase

    Zakaj odločno in vztrajno ne zahtevamo, da nam je dovolj življenja, ki nasprotuje stvarstvenim zakonitostim in vrednotam:

    Na področju množičnih migracij, nespoštovanju družine in kulturne dediščine v kar je vključena tudi krščanska vera, izvirne ustvarjalnosti, ki temelji na slovenski kulturni dediščini, nespoštovanju naravnih spolov
    človeka ….?!!!

    Zdaj je prava in nujna priložnost, da na to opozorimo, ker nas zrežirane množične migracije na to opozarjajo!

    • Igor MB

      Bi vam verjel, da so množične migracije zrežirane. A poskusite uporabiti nasvet znanega svetovalca. Dale Carnegie pravi: “Če ste dobili limono, si naredite limonado.” Poglejte, od česa umirajo Slovenci. Od civilizacijskih bolezni! Infarkt, rak… Če bi pojedli malenkost manj svinjine, bi še marsikateri vaš sošolec iz osnovne še bil živ. Podobno pri alkoholu. Smo v svetovnem vrhu. Tam v sosednji kategoriji poleg samomorov.

      Tako da se poskusimo od beguncev in migrantov tudi sami kaj naučiti. Seveda se bodo ob tem neprimerno več od nas naučili oni.

  • svitase

    Naj končno zaživi zdrava pamet in odgovorno življenje!!!

  • svitase

    V nasprotnem primeru bo ljubezen sama sebe porušila!

  • Temeljna značilnost vseh totalitarnih ideologij je ravno v tem, da so izrazito nenaklonjene vsakršnim reformam. Katolicizem je zgolj en primer, ki do dokazuje. Frančišek je pač očitno reformatorskega duha, torej duha, ki se trudi približati dejanskim potrebam ljudi, ki naj bi jih zastopal za razliko od totalitarnih pristopov, ki pač potrebe ljudi podrejajo ideologiji.

    • Tebi, ki imaš totalitarne pristope, je jasno, da si proti reformam.

  • svitase

    Stvarstvene zakonitosti niso ideologija.

    Splošno znano je da so Arabci prilagojeni specifičnemu njihovemu okolju, tudi puščavskemu sonaravnemu življenju. Podobno tudi črnci specifičnem afriškem sonaravnem življenju.

    Zakaj bi vse to postavljali na glavo?!

    Zakaj se hoče človek spreti z naravo, namesto da bi bil v ravnovesju z njo?!

  • svitase

    Komentator Igor Mb v resnici argumentira, da mora človek živeti v harmoniji z naravo, torej tudi, ko gre za prehrano. Povsem se z njim strinjam.

  • svitase

    Glede samomorov pa je očitno med nami in muslimani razlika:
    Mi sebe spravimo na drug svet, če pridemo v brezizhodno stisko.

    Muslimani pa poleg sebe še druge, nedolžne.

    • “Muslimani pa poleg sebe še druge, nedolžne.”

      To je neumno posploševanje. Samo pomisli na pilota Andreasa Lubitza, ki je zaradi nekih duševnih stisk leta 2015 potniško letalo namerno strmoglavil in pri tem ubil 150 ljudi. Ni bil musliman. 🙂

      • tolmun1 tolmun1

        “jesus”, na tvoje pisanje , je moj odgovor sledeč . Velika razlika je med zmedenim in duševno bolnim Andreasom Lubitz-em in agresivnimi pripadniki ISIS-a , ki morijo in terorizirajo pri “zdravi”pameti , če ne pripadniki , ki so verjetno stalno pod vplivom omamnih substanc pa tisti , ki trezno in pri polni zavesti načrtujejo morilske in prikrite osvajalske pohode širom Azije , cele Evrope in na afrišli celini ! Nihče ni opravičeval dejanja norega pilota čeprav so bile posledice njegovega dejanja strahotne! Lahko celo domnevam , da je v svoji zmedenosti zgledoval po ISIS-u ! To je samo moja domneva !Očitam ti lahko , da ti je malo mar do domovine , zganjaš altruizem , ki je v dani situacij totalno zgrešen , vdor beguncev nima nobene zveze s poštenimi nameni , na žalost ! Pišeš o močnem ideološkem vplivu Cerkve na dogajanja po svetu in omenjaš pri tem papeža , ki se verjetno
        resnično trudi najti ljudem prijazno obliko zbliževanja , vendar je opaziti , da gre s svojimi potezami včasih čez mero ! Kaj je razlog za to pa je drugo
        vprašanje !

        Andrej Briški

        P.s.Če te je kaj v “gatah” , se ne skrivaj za neokusnim psevdonimom !

      • To je pravilno posploševanje. En sam primer ne spremeni dejstva, da muslimani pobijajo nedolžne ljudi.

  • “Stvarstvene zakonitosti niso ideologija.”

    “Stvarstvene zakonitosti” niso empiričen pojem ampak idejni, torej ideološki. 🙂

    “Splošno znano je da so Arabci prilagojeni specifičnemu njihovemu okolju, tudi puščavskemu sonaravnemu življenju. Podobno tudi črnci specifičnem afriškem sonaravnem življenju.”

    To je v 21. stoletju povsem irelevantno, ker se je človeška družba tako razvila (in to že tisočletja nazaj), da biološka prilagojenost, ki je morda v pred civilizacijski dobi imela nek smisel, danes nima nobenega pomena.

    Skratka, ljudje ne živivmo več v naravnem okolju, ampak družbenem. Z vidika narave tako nek arabec ni nič bolj prilagojen življenju v npr. Abu Dhabiju kot kakšen severno evropejec, kot ni kakšen Nemec bolj prilagojen življenju v Berlinu kot kakšen Etiopijec. Ravno zato, ker gre za družbena okolja, ne pa džungle, puščave, zasnežene gore ipd. 🙂

    • No mnogo ljudi še vedno živi v sonaravnem okolju. Je pa res, da je vse več ljudi živi v urbanem okolju, kjer je manj stika z naravo in odvisnosti od nje. V Sloveniji jih je približno 50%.

      Človek je seveda tudi družbeno bitje. Toda bolj kot naj bi bila ta komponenta relevantna, več je hkrati tudi osamljenih ljudi. Družbeno okolje postaja vse bolj nedružbeno. To ni nov pojav, se pa nenehno krepi. V resnici ni več pravih skupnosti, še družine vse manj živijo kot soodvisne in odgovorne skupnosti. Vse več je osamljencev v množici. Zato je človek postaja vse bolj alienirano kot družbeno bitje. Sodobne tehnologije to samo še pospešujejo.

      Religija deluje v drugem svetu in v drugačnih zakonitostih, ki jih ateist ne pozna in ne more razumeti. Zato je to najpametneje pustiti pri miru.

      • “No mnogo ljudi še vedno živi v sonaravnem okolju.”

        Misliš na kakšna plemena v amazonski džungli? 🙂

        “Je pa res, da je vse več ljudi živi v urbanem okolju, kjer je manj stika z naravo in odvisnosti od nje. V Sloveniji jih je približno 50%.”

        Na podeželju ni nič manj odvisnosti od narave kot v urbanem okolju. Tudi na podeželju ljudje živijo v hišah, vozijo avtomobile, perilo perejo v pralnem stroju, hrano pa kupujejo v trgovini. Ti lahko iz prve roke to potrdim. 🙂 Na vrtu res zraste kakšen kos solate, ali pa paradižnik, vendar premalo, da bi človek zgolj od tega živel. 🙂

        “Družbeno okolje postaja vse bolj nedružbeno.”

        Pojem družbeno ni isto kot pojem družabno, tako da družbeno okolje ne postaja nič manj družbeno kot je vedno bilo in vedno bo. 🙂

        “Religija deluje v drugem svetu in v drugačnih zakonitostih, ki jih ateist ne pozna in ne more razumeti.”

        Se delno strinjam. V fantazijskem svetu. Da ateisti fantazijskih svetov ne poznamo pa ne drži. Gre le za to, da se zavedamo, da so pač to kar so – torej fantazija. 🙂

        • Vau! Ateist je priznal, da je njegov svet fantazija?! In da se tega zaveda?!

          • Hahahaha… ne AlFe, zgolj pravim, da nam fantazijski svetovni niso tuji. Npr. tudi ateisti smo prebirali pravljice o vilah, škratih, zmajih, čarodejih…, gledali filme tipa Vojna zvezd, prebirali stripe o Supermanu itd., pa nam je vseeno jasno, da je vse to fikcija. Vi ste pa prebrali neko knjigo in verjamete, da je to, kar tam piše, vse res. 🙂

  • svitase

    Naj popravim: Sebe spravijo na drug svet tisti Slovenci, ki nimajo dovolj krščanske vere.

    Drugače je pri Muslimanih, saj so samomorilci tisti, ki so preveč verni v negativnem smislu.

  • “Naj popravim: Sebe spravijo na drug svet tisti Slovenci, ki nimajo dovolj krščanske vere.”

    To je še večja neumnost. Dejansko logično velja ravno obratno, saj kristjani verujejo v večno posmrtno življenje, ki ima dejansko večjo vrednost od tuzemeljskega, kar pomeni, da če že, potem bi jih morala vera k samomoru prej spodbujati, ne odvračati. 🙂

    “Drugače je pri Muslimanih, saj so samomorilci tisti, ki so preveč verni v negativnem smislu.”

    Tu verjetno ti govoriš o islamskih teroristih, torej spet gre za posploševanje. Večina muslimanov ni teroristov.

    • Zdravko

      morala vera k samomoru prej spodbujati, ne odvračati
      ======
      Čuden, a ne?! Čemu vse se ti še moraš čuditi, kako to, pa čisto drugače bi moralo biti…

      • Kje pa piše, da se čudim? Ravno obratno, prej je normalno, da vera kot iracionalen pojav ni logična. 🙂

        • Zdravko

          Vera in razum si nista v nasprotju.

        • Jesus je zelo vztrajen pri neprestanem zoževanju človekove razumske dejavnosti na polje sodobne naravoslovne znanosti. Religija, tako kot filozofija in umetnost, išče odgovore na temeljna vprašanja, kot so:
          – zakaj nekaj (npr. materija, vesolje) je, namesto da ni nič;
          – kaj nam o izvoru materije (ali življenja) govori dejstvo, da celotno stvarstvo deluje po vnaprej vgrajenih zakonitostih (fizikalnih, kemičnih, idr.), zmožnih spoznavanja in preučevanja, in ne po kaosu, naključju;
          – kaj sem;
          – …

          V kolikor pri razmišljanju o zgornjem uporabljam razum, gre verjetno za razumsko početje. Čeprav se jesus, in še kdo, z zaključki ne strinja.

          V resnici me intelektualno precej odbijajo sogovorniki, ki vero prikazujejo kot pravljico za otroški vrtec, vernike pa kot čudake izpred moderne dobe. Pač potrebujejo nekoga, da ga pokroviteljsko trepljajo po rami in nanj limajo smejkote. Za kaj več od tega jim ne gre.

          • UPPPSSS! S tem se pa ne strinjam, namreč s tem, da jim za kaj več ne gre. Imajo sprane možgane, kajti treba je vedeti, da poglavarji vernikov v Denar zelo sovražijo krščanstvo. Še nekaj za razmislek:

            1. Največ denarja prinaša delanje denarja. V Svetem pismu pa piše, da so obresti prepovedane. Torej je treba imeti tako gospodarstvo, v katerem teh bankserjev sploh ni.

            2. Zelo denarjanosna dejavnost je orožje. V Svetem oismu pipe: “Ne ubijaj!”

            3. Zelo denarjanosna dejavnost je pornografija in podobno. V Svetem pismu piše: “Ne prešuštvuj!”

            4. Zelo denarjanosna je dejavnost z mamili. Spet bi lahko nekaj našli v Svetem pismu.

            Tu so našteti štirje razlogi, zakaj verniki v Denar ne morejo videti kristjanov! Ker jim bi “prepovedali” štiri najbolj denarjanosne dejavnosti.

    • Ti jesus, si skregan z logiko. Logično je obratno. Ateisti delajo samomore, ker ateizem ne prinaša nič dobrega, pa še smisla ne.

  • Lucijan

    Papež se je znašel v na milijone koščkov razdrobljenem globalnem svetu, pravem babilonu. Sam ga načeloma sprejemam, sumljivo pa se mi zdijo njegove dobrodošlice muslimanom in levičarjem. Pri papežu pogrešam – in v tem skoraj ne vidim naključja – da ne obsodi komunizma in njegovih zločinov. Nekdo me je opozoril, da papež ne obsoja sistemov. Seveda mu ni potrebno besedno obsoditi sistema in kakšnega diktatorja. So pa drugačni načini obsodbe. Npr., da bi prišel maševat k Hudi jami maševat in molit za žrtve ipd. Brez jasnega signala, v kakšni zmoti še vedno živi toliko milijonov ljudi (komuno-nostalgikov) se stvari ne morejo začeti razreševati. To obsodbo sem sam videl kot eno njegovih prvih in ključnih nalog ob nastopu 2013. Pravzaprav ne razumem filozofov, ki v evroskepticizmu ne vidijo do podlosti sovražnega refanšizma levičarjev, ker sem jim je “najboljši sistem”. Za njih je pobijanje in kršitve človekovih pravic in svoboščin čista folklora.

    • Lucijan

      … ker se jim je sesul “najboljši sistem” …

    • Ali je kaj resnice v trditvi, da je kardinal Jorge Mario Bergoglio pripadnik Rotary kluba? Patra Branka in tudi gospoda Aleša Mavra sem prosil za komentar, seveda zaman. Gospoda imata pač pomembnejše delo.

    • Zdravko

      Tega “revanšizma levičarjev” niti mi ne vidimo v zadnji jugoslovanski vojni. Niti “samostojne Slovenije” ne znamo videti v tem revanšizmu, ker bi bila sicer skromna “neodvisna Slovenija”, tako ko je to pri vseh drugih narodih. In bi lepo v ponižnosti lahko sodelovali tudi z drugimi balkanskimi narodi, ki tudi ne vidijo tega revanšizma v svoji do kolen krvavi vojni ob razpadu Jugoslavije. Niti Hrvati, Srbi pa še manj. In tako smo vsi na nekih konjih, od katerih je eno kljuse slabše od drugega in jahamo po EU in Nato, kot da smo ravnokar iz vesolja tukaj pristali. In se nas ne tiče nič kar je bilo. Vse je super, demokracijo bi lahko kar izvažali, nimajo pojma drugi narodi kaj je to. Avstrijci, Italijani, Angleži, vsem tem smo vsaj enaki, če nismo pametnejši.
      To bi bila desnica, ki bi to videla, to bi bila zmagovita desnica. Tudi če je v opoziciji, bi bila zmagovita.

  • Vincencij

    Glavni direktor marketinga podjetja Coca-Cola je prišel k papežu z zanimivo ponudbo.
    “Sveti oče, ali bi lahko pri molitvi očenaša namesto besede ‘kruh naš vsakdanji’ rekli ‘kokakola naša vsakdanja’?”
    “Ni govora, ne pride v poštev,” reče papež.
    Direktor pa nadaljuje: “Naša multinacionalka vam bo vaše besede bogato povrnila. Obnovili bomo vse vaše cerkve in kapele …”
    Takrat pa se papež obrne k nadškofu: “Preveri, kdaj nam bo potekla pogodba s peki.”

  • demaistre

    Patru Cestniku se ni potrebno bati, da za papeža nihče ne bi “vzdignil ščitov”. Le nekaj tednov nazaj ga je, če se prav spomnim tudi z njegovim prispevkom, zelo odločno branila revija Mladina.

  • Pater Cestnik je jasno povedal, “vzdigovanje čigavih ščitov” v obrambo papeža Frančiška je on na Slovenskem pogrešal. Ne Mladine ali levo-liberalnih medijev. Ampak katoliške strani. Recimo katoliških laikov in katoliških medijev.

    Demaistre te razlike kot da ne opazi. Tega ne opazi niti Aleš Maver, kar me precej preseneča. Kot da ne bi nihče registiral in prebral recimo komentarja Bernarda Brščiča v Reporterju. Brutalnega napada na papeža, v katerem mu na koncu zaželi čimprejšnji grob. In ne samo tega komentarja.

    Marijan Drobež se je v zamejskem goriškem Novem listu prav čudil, kako da v Sloveniji ni nobenega odgovora s katoliške strani na tak napad na papeža kot je bil Brščičev. ( Mimogrede, odgovoril je Cestnik na svojem blogu, ampak še to zelo v rokavicah.) In Brščič je, ne pozabimo, neredko gostujoči ekonomski analitik na katoliškem radiju Ogrnjišče. Halo!?

    Prodorni katoliški laični pisci po zahodnih državah v velikem deležu branijo in stojijo na pozicijah papeža Frančiška. Pri nas jih ni, ki bi direktno branili papeža, ko je napaden. Papeža branijo ateisti in levičarji. To je razlika, ki je Aleš Maver in demaistre kot kaže ne registrirata, ko tu replicirata Cestniku.

    Mislim, da je problem katoliških laikov v Sloveniji, ki izhaja iz polstoletja komunistične diktature v tem, da so jih navadili, predvsem po padcu diktature, da morajo v izogib kakršnikoli identifikaciji s ( postkomunistično) levico podpirati vse, kar je desnega. Čim bolj desno, tem boljše in menda bolj katoliško. Kaj res? Za razliko od katoliških laikov zahodnega sveta, ki se praviloma politično identificirajo bolj ali manj predvsem s politično sredino. Večina aktivnih katolikov, ki se grejo politiko, pripada politični sredini. Že od nekdaj. Vsaj v evropi.

    Nenazadnje smo to lahko opazili ob Junckerjevem obisku pred dnevi v Ljubljani. Ko mu je v debati neka nezrela levičarska mularija poceni očitala, zakaj je na strani neoliberalizma, je ta krščanski demokrat vzkipel. Zatrdil je, da ne samo da ne podpira neoliberalizma, ampak da mu izrecno nasprotuje.

    Kako “bogoskrunsko” za aktualno desno katoliško laično sceno mlajše in srednje generacije, ki jo v veliki razganja od neoliberalnih tvitov in podobnega. Zanje sta Juncker in Merkelova socialista, da o Bergogliu niti ne govorimo. Davkov ne bi smelo biti, davčne oaze so samo davčna optimizacija, javni sektor so sami paraziti, ki bi jih bilo treba nagnat delat itditd.

    Ko Maver ugovarja Cestniku, posredno pa Frančišku, da on gradi na svojih mladostnih idealih nekega davnega časa ( 60 in 70.let), ki jih današnja mlada generacija ne doživlja kot svojih, morda pozablja, da je zdajšnja mlada generacija politično zelo heterogena in predvsem, da Cerkev ni namenjena temu, da bi plavala s prevladujočim družbenim tokom in ideologijami, ampak da oznanja sporočilo Jezusa Kristusa, takšno kot je bilo podano, ne glede na to, koliko je to komu všeč in koliko ne.

    • AlenkaN

      Na katoliškem radiju Ogrnjišče res še niste zasledili nobene obrambe papeža?

  • Mislim, da je problem katoliških laikov v Sloveniji, ki izhaja iz polstoletja komunistične diktature v tem, da so jih navadili, predvsem po padcu diktature, da morajo v izogib kakršnikoli identifikaciji s ( postkomunistično) levico podpirati vse, kar je desnega. Čim bolj desno, tem boljše in menda bolj katoliško. Kaj res?

    Za razliko od katoliških laikov zahodnega sveta, ki se praviloma politično identificirajo bolj ali manj predvsem s politično sredino. Večina aktivnih katolikov, ki se grejo politiko, pripada politični sredini. Že od nekdaj. Vsaj v Evropi.

    Nenazadnje smo to lahko opazili ob Junckerjevem obisku pred dnevi v Ljubljani. Ko mu je v debati neka nezrela levičarska mularija poceni očitala, zakaj je na strani neoliberalizma, je ta krščanski demokrat vzkipel. Zatrdil je, da ne samo da ne podpira neoliberalizma, ampak da mu izrecno nasprotuje.

  • Tu sta dva skoraj identična komentarja. Se opravičujem , ker mi zelo nagaja pri tem objavljanju. In moram deliti per partes in spreminjati ( mi pravi: prehitro objavljate in pa: zaznan podvojen komentar ipd.)

  • How do you do? Very well, thank you ( da vidimo, če to objavi. vsebine, ki sem jo pripravil mi noče na noben način)

    • IF: “… vsebine, ki sem jo pripravil mi noče na noben način”
      =======================

      In kje si jo pripravil, mogoče v kakšnem drugem tekstovnem programu?

  • Poizkusimo takole naprej: Nenazadnje smo to lahko opazili ob Junckerjevem obisku pred dnevi v Ljubljani. Ko mu je v debati neka nezrela levičarska mularija poceni očitala, zakaj je na strani neoliberalizma, je ta krščanski demokrat vzkipel. Zatrdil je, da ne samo da ne podpira neoliberalizma, ampak da mu izrecno nasprotuje.

    Kako “bogoskrunsko” za aktualno desno katoliško laično sceno mlajše in srednje generacije, ki jo v veliki razganja od neoliberalnih tvitov in podobnega. Zanje sta Juncker in Merklova socialista, da o Bergogliu niti ne govorimo. Davkov ne bi smelo biti, davčne oaze so samo davčna optimizacija, javni sektor so sami paraziti, ki bi jih bilo treba nagnat delat, družba in javno dobro ne obstajata itditd.

    Ko Maver ugovarja Cestniku, posredno pa Frančišku, da on gradi na svojih mladostnih idealih nekega davnega časa ( 60 in 70.let), ki jih današnja mlada generacija ne doživlja kot svojih, morda pozablja, da je zdajšnja mlada generacija politično zelo heterogena in predvsem, da Cerkev ni namenjena temu, da bi plavala s prevladujočim družbenim tokom in ideologijami, ampak da oznanja sporočilo Jezusa Kristusa, takšno kot je bilo podano, ne glede na to, koliko je to komu všeč in koliko ne.

    ( Prav veliko podlage za neko identificiranje s socialno-ekonomskim darvinizmom, opevanje materialnega bogastva, takšnega in drugačnega profiterstva, finančnih hokus-pokusov pač Sveto pismo ne daje. Celo o obrestni meri je povsem jasno odklonilno in povsem antikapitalistično.)

  • Poizkusimo takole naprej: Nenazadnje smo to lahko opazili ob Junckerjevem obisku pred dnevi v Ljubljani. Ko mu je v debati neka nezrela levičarska mularija poceni očitala,

  • zakaj je na strani neoliberalizma, je ta krščanski demokrat vzkipel. Zatrdil je, da ne samo da ne podpira neoliberalizma, ampak da mu izrecno nasprotuje.

    Kako “bogoskrunsko” za aktualno desno katoliško laično sceno mlajše in srednje generacije, ki jo v veliki razganja od neoliberalnih tvitov in podobnega. Zanje sta Juncker in Merklova socialista, da o Bergogliu niti ne govorimo. Davkov ne bi smelo biti, davčne oaze so samo davčna optimizacija, javni sektor so sami paraziti, ki bi jih bilo treba nagnat delat, družba in javno dobro ne obstajata itditd.

    Ko Maver ugovarja Cestniku, posredno pa Frančišku, da on gradi na svojih mladostnih idealih nekega davnega časa ( 60 in 70.let), ki jih današnja mlada generacija ne doživlja kot svojih, morda pozablja, da je zdajšnja mlada generacija politično zelo heterogena in predvsem, da Cerkev ni namenjena temu, da bi plavala s prevladujočim družbenim tokom in ideologijami, ampak da oznanja sporočilo Jezusa Kristusa, takšno kot je bilo podano, ne glede na to, koliko je to komu všeč in koliko ne.

    ( Prav veliko podlage za neko identificiranje s socialno-ekonomskim darvinizmom, opevanje materialnega bogastva, takšnega in drugačnega profiterstva, finančnih hokus-pokusov pač Sveto pismo ne daje. Celo o obrestni meri je povsem jasno odklonilno in povsem antikapitalistično.)

    • AlenkaN

      Juncker in Merklova sta skorumpiranca. A ni to dovolj?

  • Ah, enostavno noče objavit vsebine, ki sem jo pripravil. Tudi če jo delim na dve vrstici ne. Ki se tiče Cestnikovega članka.

    Vsako drugo neumnost, kakršne sem malo nazaj preizkušal, tudi v angleščini, bi pa objavilo. Ne razumem nič. Če se nekdo z mano zafrkava, se jaz teh iger ne grem več. Adijo.

    • Mogoče se je pa Časnik.si odločil vršiti nočno cenzuro vsakršne obrambe papeža Frančiška.

  • p. Cestnik je amaterski (ljubiteljski) apologet, ki svoje obrambe pogosto gradi na trhlih temeljih. če imaš take apologete, napadalnih kritikov sploh ne potrebuješ.

  • Mislim da se zaradi naših “posebnosti” ne moremo primerjat z zahodnim svetom.
    Lahko pa se primerjamo naprimer s Poljsko. Kaj je ona naredila po padcu totalitarizma, mi pa tega nismo.
    In smo sedaj v situaciji, kateri se čudimo.

  • Papeža branijo ateisti in levičarji.

    Če papeža branijo tisti, ki sebe uvrščajo med t.i. progresivce, ki strastno in vztrajno delajo na uničenju krščanstva in izrinjanju tradicionalne krščanske kulture, ali to kaj pove tudi o sedanjem papežu?

    Ali je potem kakšna druga obramba sploh še potrebna? Ali je treba braniti lik in delo papeža ali krščanstvo?

  • Ivo Kerže

    Če prav razumem celotno dogajanje (o tem v prihodnosti napišem kakšen članek), bo tega pontifikata kmalu konec. Osebno mislim, da še letos.

    • Zdravko

      Huh! Papež pa ne pade kar tako. Je res tako hudo?!

  • Sarkazem

    Oh, groza, to bi bil pa hud polom za vso levico!

  • Sarkazem

    Pa vsi “naši” so bili že pri njem. Najbrž se mu bo maščevalo, ker ni odlikoval naravnega pravnika! Tisti, ki je odlikoval ljubljenega vodjo, je bil še dolgo v službi.

  • demaistre

    Dragi IF, očitno ste prezrli smisel mojega komentarja. 🙂

    Želel sem opozoriti zgolj na to, da je vsaj malo nenavadno, če papeža brani radikalno levičarsko glasilo, kot je Mladina. Kajne? ste kdaj zasledili, da bi Mladina branila Janeza Pavla II. ali Benedikta? Ne? No, jaz tudi ne. Logično vprašanje je torej, zakaj je temu tako.

    Trditi, da Katoliška cerkev v Sloveniji premalo spremlja in brani papeža, se mi zdi groteskno. Skorajda da ni svete maše, kjer sem bil, da ne bi župnik med pridigo vsaj dvakrat omenil Frančiška v smislu “Kot je rekel papež Frančišek..” To je zgoraj lepo izpostavil tudi g. Maver.

  • papež Frančišek počasi izgublja živce, ker ima čedalje manj občudovalcev, somišljenikov, ki bi njegove ideje spravili v prakso pa tako ali tako nikoli ni imel. Ivo Kerže ima prav, tega pontifikata bo kmalu konec, Frančišek se bo pridružil Benediktu… bomo dobili Janeza Pavla III?

  • Avtorju in vsem zaskrbljenim sokomentatorjem:Ne bojte se,papež ne potrebuje vaših zagovorov,zaščite,opravičevanj in tudi ne žugajočih kritik in onbtoževanj.Ima namreč višjo in neuničljivo protekcijo.Sam Bog in Jezus Kristus je po izrecnem zagotovilu z njim in s svojo Cerkvijo do konca sveta.Ne verjamete?-toliko slabše za vas.

  • Papež Frančišek je med drugim tudi dejal,da naj se kleriki ne sramujejo svojih oblačil in znamenj v javnosti.
    V Sloveniji imamo kao versko oddajo v nedeljskem prime-timu pred kosilom,ki jo vodi voditeljica,ki je menda redovnica..No,po videzu bi človek res to težko rekel.
    Da se v tej kao verski oddaji razpravlja o odvisnosti od pornografije..pa z gosti tipe levičarski skrajnež Erik Valenčič o reševanju sveta..je pa itak deplasirano razpravljati…To je zame brezzverska oddaja..
    Pa še kratka opazka,mogoče preveč direktna…Mnogo slovenskih duhovnikov se ukvarja z vsem,samo z svojim osnovnim poslanstvom ne..to je dušnim pastirstvom.Raje se nastavljajo medijem


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI