Kako so Vipavci hoteli pridelati vino teran

Franci Feltrin 4.3.2017 7:30
 

Ko danes spet poslušamo tarnanje nad tem, kako nas Hrvatje prehitevajo glede kraškega terana, sem iz svojega spominskega arhiva potegnil stoletja staro pripoved o sporu med Krašovci in Vipavci. Zgodba pripoveduje o tem, kdo ima boljše vino: ali je to refošk ali teran. Zgodbo sem pred več kot pol stoletja slišal na takratni slovenski oddaji radia Celovec.

Zgodba poteka tako.

Pred stoletji so se vipavski vinogradniki čudili zakaj je vino pridelano na skopi kraški planoti boljše od njihovega. Nekega večera so staknili glave in se odločili, da se ponoči splazijo na Kras in si v vinogradih narežejo njihovega trsja. Ko je po nekaj letih trta bogato obrodila in jim dala prvega vina, so v prepričanju, da je tudi njihovo vino teran, priredili pokušino vin in nanjo povabili tudi Krašovce. Krašovci so za njihovo namero dobro vedeli, a se niso hoteli izdati. Da bi bila pokušina prava, so s seboj pripeljali sod svojega pravega kraškega terana.

Ob pokušini so Vipavci sami razočarani ugotovili, da njihov teran ni nič podoben kraškemu in da je še vedno le refošk. In so najbolj razočarani vipavski vinogradnik rekli kako to? Saj je naše grozdje zraslo na trsih iz vaših vinogradov? Krašovci so se v en glas smejali in dejali: sosedje, ni pomembno samo trsje. Tudi naše trte so zrasle iz trsja refošk, tako kot vaše. Pomembna je zemlja! Naša zemlja je tera rossa in od tod barva in vse druge lastnosti, ki jih ima vino teran.

Vipavci trmasti in ponosni se niso vdali. Ponovno so staknili glave in se dogovorili, da bodo preko zime vsako noč odšli na kraško planoto z vozovi in si naložili njihove zemlje. Do pomladi bomo obsuli trte z zemljo terra rosa, so modrovali! Rečeno storjeno.

V jeseni, ko so trte ponovno bogato obrodile in vince je steklo, so ob pokušanju vina ugotavljali, da ima vino nov vrednostni okus. Misleč, da je teran, so priredili pokušino vin in nanjo ponovno povabili Krašovce. Ker tudi Krašovci niso bili od muh in so njihovo namero že dobro poznali, so tudi tedaj s seboj pripeljali sod svojega terana, kot darilo pridnim Vipavcem. In znova so okušali kraški in vipavski teran. Vipavci so ponovno sami ugotovili, da kljub nakradeni kraški zemlji še vedno njihovo vino nima vseh lastnosti kraškega terana. Užaljeni so ugotovili, da je bil ves njihov trud zaman.

Po nekaj dneh, ko se je njihova jeza pomirila, zavist pa je še vedno tlela v njihovih glavah so sklenili, da se eden izmed njih odpravi na Kras in poizve zakaj ima njihovo vino edinstveno barvo, vonj in okus. Zagotovo je nekaj skrivnostnega so si pribili!

In res! Kmalu se je najbolj moder mož med vipavskimi vinogradniki odpravil na pot, da bi poizvedel kako Krašovcem uspe predelati vino s posebno barvo, okusom in vonjem.

Ko se je le ta v lepem sončnem pomladanskem vremenu sprehajal po kraških vaseh, je na klopi ob stari hiši zagledal starca, ki je ob kozarčku terana in prvih pomladnih dneh lovil sončne žarke. Prisedel je k njemu. Starec mu je takoj ponudil kozarec terana in beseda je stekla. Vipavec ni hotel izdati svojega namena, pač pa je, ko je zvrnil kozarec ponujenega terana, pričel hvaliti, da takega vina še nikoli ni okusil. Nato zvedavo reče: veliko vin sem že okusil ampak vaše ima posebno barvo, vonj in okus. Ja, ja! Reče starec in se nasmehne. Bog nam je podaril zemljo in zrak. In nadaljuje. Naši sosedje Vipavci so si v naših vinogradih narezali trsja, misleč, da so drugačna od njihovih in da bodo iz naših trt tudi oni predelali vino teran. Pa ni bilo nič. Nato so nam ukradli zemljo terra rosa in jo nasuli v njihove vinograde, pa spet ni bilo nič. Starec se nasmehne in nadaljuje. Za naše vino teran so potrebne tri stvari: trta refošk, zemlja in zrak, katerega pa nam Vipavci in nihče drug ne more vzeti, ker je božji dar.

In od takrat so tudi vipavski vinogradniki spoznali, da je vino teran samo eno in edino, ki raste na trti refošk. Barvo, okus in vse njegove arome ima pa zato, ker raste na kraški zemlji in dozori na kraškem zraku.

 
Značke:

16 komentarjev

  • To je ena literarna vizija zgodbe, ki je nam Slovencem oz. izvorno Kraševcem všeč. Kdor gre malo brskat po spletu, lahko že v bolj nevtralnem angleškem jeziku ( ne le v hrvaščini ali italijanščini) ugotovi, da je zgodba precej bolj zapletena in da je Slovenija na najboljši poti, da na evropskem parketu izgubi spor, v katerega se je nepotrebno zapletla.

    Najprej trta refošk- to ni izvorno kraška trta. Po vsej verjetnosti je prišla iz Furlanije. Vsekakor s področja severovzhoda današnje Italije. Širše področje gojenja pa stoletja vključuje tako Kras kot celo Istro. Refošk žal, v nasprotju s splošnimi vedenji v Sloveniji, ni samo ena trta. Osnovna trta refoška je menda refosco dal pedunculo rosso. Po spletni informacijah, tudi v angleščini in italijanščini, obstaja cela vrsta trt refošk in ena od teh je po spletu sodeč tudi trta terrano ( teran)!

    Torej je popolnoma možno, da v Istri raste trta teran, kot trdijo Hrvati! Oni trdijo tudi, da je omenjena njihova trta, izhajajoč iz njihovih raziskav genetsko bistvena druga od trte refosco dal pedunculo rosso.

    Vino, ki ga poimenujejo teran, v Istri pridelujejo dokumentirano več kot 600 let. Ni nobenih dokazov, da teran pridelujejo samo na Krasu. Povsem možno je, da je pa kraški teran zelo drugačen od vseh drugih. To je tudi moje mnenje. In meni je kraški teran zelo všeč. Žal ga enologi ne cenijo. Nikoli ni dobival visokih ( mednarodnih) priznanj. Nikoli kraškega terana niso uspeli plasirati naši vinarji v tujini. Žal. Meni bi bilo prav, če bi bilo drugače.

    Tu je pa podoba v Istri nekoliko drugačna. Z istrskim teranom hrvaški vinarji danes že dosegajo mednarodna priznanja. Skratka, v Istri ga gojijo več kot 600 let. Okoli 1880 so ga pridelovali največ, menda kar 90% vsega istrskega vina na kar 40.000 hektarjih ( danes to velja na našem Krasu za okoli 500 ha). Osebno sem že kot okoli 10 letni deček vedel, da se v Istri prodaja in pije istrski teran. Ni mi jasno, kako je možno, da se danes vesoljna Slovenija odraslih ljudi dela, kot da istrskega terana nikoli ni bilo in da je ta nek zlohotni novodobni izmislek Hrvatov. To je žal ob vsej dostopnosti drugih vedenj ( tudi na spletu) zgodba o slovenski omejenosti, nacionalizmu in cesarjevih novih oblačilih. Vključujoč slovenske mediji, ki zgodbo vede ali nevede manipulirajo in zavajajo.

    Skratka: obstaja kraški teran in obstaja istrski teran. Razumni ljudje ( ne taki politiki kot Židan) razumnih držav bi že zdavnaj sklenili ta samoumevni kompromis, ki je tudi skladen z dejstvi. Problem pa je tudi, da kraški teran ni izključno zadeva Slovenije. Kraški terna se pridobiva tudi na tistem delu Krasa, ki je del Italije. V glavnem gre za slovenske zamejske vinarje. Nimam pojma, kako so problem z njimi uredili, če so ga. Vem da so v zamejskih medijih ti slovenski vinarji zelo jamrali glede evropske zaščite za teran za državo Sloveniji. Samo tudi to jamranje je bilo v Sloveniji blokirano oz. namerno preslišano.

    Nepotrebno. Mediji so za to, da informirajo, ne da cenzurirajo in prirejajo informacijo. Naj bi bili v službi resnice, ne partikularnih interesov ( tudi nacionalnih ne). Pa ne mislim Feltrina. Ampak vse druge prej.

    • Slovenska zgodba o zaščiti imena vinske sorte ‘teran’ me je avtomatično spomnila na slovensko zgodbo o zaščiti imena konjske pasme ‘lipicanec’.

      Menim, da je edino poimenovanje, ki bi ga državi Sloveniji uspelo zaščititi kot izvorno, ne da bi se istega poimenovanja hotel polastiti še kateri od sosednjih narodov, ime ‘Butalci’, ki bolj in bolj postaja sinonim za točno določen tip Slovencev.
      Pa brez zamere, dragi sorojaki 😉 😀

      • Moje opravičilo je namenjeno onim sorojakom, ki kljub nasprotnim argumentom – kakor jih je navedel IF v komentarju višje – še vedno menijo, da bi moralo biti vino teran zaščiteno kot izključno slovensko vino.

    • Kapodistrias

      Če bi bil teran vinska sorta, bi stvar bila enostavna: obstajali bi kraški teran, istrski teran (natančneje teran hrvaške Istre) in furlanski teran. Isto bi veljalo za refošk. Ker pa to ni sorta, ampak poimenovanje za na Krasu v specifičnih razmerah pridelano vino iz trte refošk, in ker je bilo kot tako v Evropi zaščiteno (Hrvatje takrat temu niso nasprotovali!), potem je oznaka istrski teran nedopustna, dvakrat nedopustna: ker je teran zaščiteno ime in ker je istrski teran dvoumno poimenovanje, ker je Istra tudi slovenska. Pika!

  • Se strinjam z gospodom IFom, da je zgodba o teranu/refošku Veliko bolj resna, da bi zadoščala pravljica, kot jo pripoveduje gospod Franci. Potrebno je delovati z znanstvenimi dokazi in pravniškimi dejstvi.

  • Zdravko

    Kot so mene poučili Primorci, je refošk vipavsko vino, ista trta na kraški strani pa je teran. Gre torej za to, da je original vipavski, vse drugo iz iste trte je teran. Naši menda trdijo, da je ves istrski teran tudi iz trte refošk. Torej, če kaj, potem bi lahko zaščitili refošk. Vsi drugi pa iz te trte lahko še naprej delajo teran, kot doslej.
    Ali največ kar lahko zaščitijo bi bil kraški teran in ne teran kot tak. Tako bi imeli istrskega in kraškega, ki si ne bi hodila v zelje. Zraven pa še italijani tudi pridelujejo teran.
    Izpade, da teran sploh ni sortno vino, vendar pa ga želijo zaščititi, kot da bi bil. Je vino z geografskim poreklom, torej je edina možna zaščita imena “kraški teran”.

    • Malo verjetno ali neverjetno, da je refošk izvorno vipavski. Že poimenovanje izvira iz furlanščine – rasp in fosco, po naše temno grozdje. Že osnovno googlanje gesla refosco pripelje do wikipedijinega članka:

      https://en.wikipedia.org/wiki/Refosco

      Temeljna sorta refoška je refosco dal pedunculo rosso, sorta refoška na Slovenskem in v Istri naj bi bila predvsem refosco dal pedunculo verde ( torej zelen). Tudi v tem članku je naštetih skoraj 10 sort refoška. Med drugim k refoškim sodijo terani ( terrano iz besede terra). Ki naj bi bili vse podvrste sorte refošk.

      Karkoli je res glede sort omenjenih trt, dejstvo je, da sta vini kraški teran in istrski teran obe obstajali in soobstajali stoletja. In sta precej ali celo zelo različni, tako da ni pravega razloga, da bi se pridelovalci ene bali drugih kot konkurence.

      Istrski teran ne bo nikoli poceni konkurenca kraškemu teranu. Žal ali za koga na srečo kraški teran nima visoke cene; kvalitetnega danes dobiš že po 3 eure. Istrski vinarji pa niso kot makedonski, ampak štartajo na vse višje cenovne razrede. Pri oljčnih oljih so npr. v glavnem v visokih cenovnih razredih.

      Dejansko torej ta konflikt torej ni namenjen niti zaščiti Kraševcev. Strahovi so tu iracionalni. Gre za čisto trmarjenje, kdo bo koga. Za ego in ne za pamet.

      • Zdravko

        Zanimivo je, da nočejo objavit kaj so dognali z DNK analizami trt.
        Zaščita samo “kraškega terana” je premalo. In odveč, če zaščita še komu ne škodi. To je naša logika.
        Ampaj ko sem poslušal te naše vinarje, mi je bilo kar slabo, kako so lagali pred kamerami. Vinarji, če kaj, potem ne lažejo. In vino veritas.

      • Kapodistrias

        Se ne strinjam. Gre bolj za pametni ego. Čemu pa potem obstajajo zaščite blagovnih imen z ničkaj enostavnimi postopki pridobitve?

  • zdaj torej vemo,kje je Milčinski dobil idejo za Butalce.,na žalost teh ni veliko na Tolminskem-precej množičnejši so v Ljubljani.

  • Dejansko se mi zdi, da smo pri tej novodobni obliki “patentiranja” hrane kot država štartali malo na horuk. Kot v nekih drugih časih. Izkoriščajoč dejstvo, da smo se EU priključili pred sosedo Hrvaško. Kot da gre slovenska politika maksimalistično na zahtevo: vse je naše ( ne le Trst), potem pa, kar bo obstalo, bo ostalo. Berem s hrvaške strani, da je Slovenija skušala patentirati tudi varaždinsko zelje in slavonski kulen. Sicer ne vem, nisem preverjal, če so ti konkretni očitki absurdnega obnašanja resnični. Menda je večina hrvaškega trga suhih mesnin v primeru slavonskega kulena pokrita s strani nekega slovenskega proizvajalca. Ne bi se čudil, če je to ( glede na njegovo obnašanje) Židanova nekdanja Panvita.

  • Vincencij

    Nekje na svetu leži vas, ki ima zelo čudne stvari.
    Tudi prebivalci niso pametni. Imenujejo se Butalci.
    Med sabo se zmerjajo in počenjajo neumnosti.
    Zelo so si različni.
    Vsak ima svoje premoženje.
    Nekateri kravo, ki lahko napove vreme in se nikoli ne zmoti, drugi zopet kozo,ki da sedem posod mleka, nekateri kradejo hruške… ta vas Butale je res
    obrnjena na glavo.
    Vsi so vedeli, da je ta vas premajhna za vse, ter da se bodo morali odseliti, ko bodo Butale last njihovih naslednikov.
    Čez nekaj let so se res morali odseliti. Domove so si pri
    čeli postavljati blizu Mure in Drave, nekateri tudi blizu morja.

    KAKO SO BUTALCI PELJALI VINO

    Županova hči se je ženila in vse so imeli na pretek, razen vina. Zato so se odločili, da gredo po vino na Hrvaško.

    Toda, ko so jezdili jih je dobila tema in so šli nazaj v Butale prespati noč.
    To so naredili velikokrat in spoznali, da nikamor ne pridejo. Odločili so se, da enkrat prespijo v tisti vasi do katere so prišli.
    Toda ponoči so jim domačini obrnili voz. Butalci so nadaljevali pot in se znašli v Butalah.

    Dokončno so se prepričali, ko jih je župan vprašal kakš
    no je vino.

  • Kapodistrias

    Kaj pa bi Hrvati storili, če bi Gorenjka začela na trg pošiljati “gorenjsko bajadero”, Celjske mesnine pa “štajerski kulen”?

    • Ah, pišeš, kot da bi se Hrvati včeraj spomnili poimenovat svoje vino teran, da bi si prisvajali nekaj tujega. Pravim, kot 10 leten deček, ki je bil med počitnicami velikokrat v Istri, sem še davno v Jugoslaviji vedel, da je istrski teran glavno temno vino hrvaške Istre.

      Več kot 600 let ga dokumentirano pridelujejo. Leta 1880 je predstavljal istrski teran 90% vsega vina, pridelanega v Istri.

      No, dam za primer en njihov članek o istrskem teranu. Mislim, da niso njihovi argumenti nič šibkejši od Židanovih oz. njegove ekipe:

      http://hrturizam.hr/tanja-bozic-teran-je-istrijan-borimo-se-za-njega/

      Sicer je njihov vinar iz bližine meje ( področje med Umagom, Bujami in Brtoniglijo) Luciano Visntin lani dobil za istski teran najvišje mednarodno Decanterjevo nagrado.

      http://plavakamenica.hr/2016/05/14/s-lucianom-visintinom-pricali-smo-o-fenomenalnom-uspjehu-njegova-istriana-na-decanterovoj-svjetskoj-nagradi/

      O čem podobnem lahko pridelovalci kraškega terana zaenkrat samo sanjajo. Visintin pravi, da je sit tega neumnega konflikta. Da mu je čisto v redu, če svoj teran poimenuje lokalno – Istrijan in s tem naredi reklamo Istri in ne Slovencem.

      No, še tretja stran. Italijani o teranu pravijo recimo tole: http://www.vinidellanima.it/2016/01/almeno-10-cose-da-sapere-sul-terrano/

      Na Wikipediji je v angleščini o teranu napisano sledeče: https://en.wikipedia.org/wiki/Terrano_(grape)

      Že v prvem stavku je rečeno, da je to slovensko in hrvaško in italijansko vino. Mislim, da bi bil čas, da se s tem Slovenija sprijazni.

      Državne zaščite terana sploh ne bi smelo biti. Enako kot ne refoška. Morda bi se lahko pogovarjali o zaščiti kraškega terana. A skupaj s pridelovalci na italijanskem delu Krasa, v tem primeru v glavnem zamejskimi Slovenci.

  • Če se za kraševce v borbi proti Hrvatom ne bo dobro izteklo naj spremenijo ime vina Teran v neko drugo ime in ga zaščitijo!

    • Kot pravim zgoraj, Luciano Visintin je to naredil in napisal na svoj istrski teran lokalni naziv Istrijan. Je tudi vprašanje kdo ima smoter ščitit svoj teran pred kom – tisti, ki ( kraški) teran prodaja po 3 eure pred tistim, ki dobi najvišje Decanterjevo vinsko priznanje ali nemara prej obratno.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI