Ž. Turk, Čas-opis: Boljši Slovenci 2050

Casnik 2.3.2017 0:17
 

Prav je, da bralci [tega bloga] spoznajo celotno Vizijo Slovenije 2050. Dokument, ki opisuje nastajanje vizije ima sicer 88 strani, vizija pa je na eni strani in jo bomo skupaj prebrali. Njen osnovni problem je, da na prvi pogled ni v njej nič takega, s čemer bi se bilo mogoče ne-strinjati. Šele pozornejše branje razkrije, za kakšne strategije in politike bi leporečje lahko bilo podlaga. Vizija naj bi namreč bila podlaga za novo Strategijo razvoja Slovenije. Poglejmo torej, kam pes taco moli. Poudarki v citiranem besedilu so moji.

Gradimo edinstveno družbo

»V sozvočju z okoljem in s časom smo našli ravnovesje kakovostnega življenja. S pomočjo učenja se uspešno soočamo z največjimi izzivi. Smo inovativni, ideje spreminjamo v dejanja. Z zaupanjem ustvarjamo dobre odnose ter gradimo solidarno in strpno družbo. Slovenijo samozavestno odpiramo partnerjem, pripravljenim na sodelovanje. Ponosni bogatimo globalno mrežo s svojo kulturno edinstvenostjo«.

Da je kakovost življenja z nečem (ni povedano s čem) v ravnovesju, pomeni, da ni prioriteta in cilj. Cilj je ravnovesje. Gradnja družbe je antiliberalen koncept. Tudi v nadaljevanju bodite pozorni, kako velik del vizije s ukvarja s tem, kakšni naj bi postali ljudje in ne s tem, kako naj bi delovala država! Solidarno in strpno je nastavek za socialistično in multikulturno. Samozavestno smo partnerjem, nepripravljenim za sodelovanje, že ne-prodali Telekom in NLB. Kupci Cimosa pač niso bili pripravljeni na sodelovanje. Naša kultura sicer ni vrhunska, je pa vsaj edinstvena, so morda hoteli povedati.

»V Sloveniji leta 2050 ustvarjamo številne uspešne zgodbe. Družbene procese sooblikujemo kot aktivni državljani, kritično in tvorno. Slovenija je ravno prav velika za razcvet inovacij in predstavlja edinstven razvojni model v svetu. Z učenjem za in skozi vse življenje razvijamo znanje in veščine ter krepimo odpornost za soočanje z izzivi«.

Skrbi edinstvenost razvojnega modela. Se nismo iz svetovno »najnaprednejšega« samoupravljanja nič naučili? Zakaj ne bi skopirali nek model, ki deluje? Švica, Singapur, Estonija, Avstrija, Bavarska? Ker je neoliberalen? Sicer iskanje podpore učiteljev in profesorjev za vizijo.

Revščina mora biti izziv

»Ustvarjalni posamezniki se dobro počutimo v inovativni družbi ter prepletu družbenih, institucionalnih in tehnoloških inovacij. Te nam omogočajo nove rešitve za ključne družbene izzive, kot so starajoče se prebivalstvo, neenakost in revščina«.

Leta 2050 bo revščina, to piše, še vedno družbeni izziv. Še vedno! To je vizija! Socialisti potrebujejo revščino bolj kot ekologi podnebne spremembe. Bo pa ostala neenakost, kar kaže, da čisto po poti Kim Il Sunga že jutri le ne bomo skrenili.

»Sproščeno in razumevajoče življenjsko okolje je eden od razlogov, da se uspešni posamezniki in podjetja odločajo za prihod v Slovenijo. Ta je njihovo pozornost najprej vzbudila z odličnostjo izdelkov in storitev. Nato jih je osvojila s kakovostjo znanstvenih raziskav in z domiselnimi rešitvami”.

Ne bomo prijazni za kapitaliste, podjetnike in inovatorje, bomo pa razumevajoči. Za kaj natanko? Za izvor njihovega premoženja? Da za njihove hčerke ne bodo obvezni šolski tečaji plavanja? Na koncu je iskanje podpore znanstvenikov za vizijo.

Vitalna generacija leta 2050 se ne ukvarja več z delitvami iz preteklosti. Medsebojno zaupanje ji je pomembnejše in vredno več”.

Do 2050 bomo torej preteklost končno pometli pod preprogo. Vsaj vitalni med njimi. Betežni starčki se bodo pa še kar naprej delili.

Na Čas-opis še o družbenih vrednotah; edinosti, sreči, ne pa spravi; moji dežela, mi smo njeni ljudje; in zaključku.

 
Značke:

9 komentarjev

  • Oh! Saj se ve, kakšne so bile vizije prihodnosti v socializmu: postali bomo srečna družba, brez revščine, brez izkoriščevalcev … In ne pozabimo, pravzaprav smo še vedno v socializmu, še vedno častimo prve može komunizma, jim povišujemo penzije, da jih lahko že sedaj potisnemo v tisto opevano prihodnost. Skratka! Napovedovanje prihodnosti je bilo smešno lahko!

    Zelo težko pa je bilo napovedovanje preteklost. Ta se je spreminjala glede na trenutne potrebe prvih mož komunizma. Včasih je bilo potrebno kak dogodek poudariti in nato zamolčati, kot da ga ni bilo, recimo revolucijo. Podobno je bilo tudi z ljudmi, enkrat smo jih povzdigovali in ko so padli v nemilost pri prvih možeh komunizma, smo jih morali pozabiti, so jih celo brisali s slik. Skratka! Napovedovanje preteklosti je bilo zelo težko, praktično nemogoče!

  • svitase

    Kako je oblast srečna, da je probleme, ki bi jih morala rešiti danes, odložila do leta 2050.

  • svitase

    Oziroma konkretneje: Kako je vlada srečna…

  • Franc Mihič

    »Sproščeno in razumevajoče življenjsko okolje je eden od razlogov, da se uspešni posamezniki in podjetja odločajo za prihod v Slovenijo. Ta je njihovo pozornost najprej vzbudila z odličnostjo izdelkov in storitev. Nato jih je osvojila s kakovostjo znanstvenih raziskav in z domiselnimi rešitvami”.

    A res?

    Moje trdno prepričanje je, da slovenska javnost in tudi stroka ne želita imeti odlične univerze – ali pa vidijo, da vodi do nje prestrma pot.
    Menim tudi, da se ne bi veliko spremenilo, če bi se država – politika – le odločila povečati potrebna sredstva univerzam.
    Dokaz o tem imamo v ustanovitvi centrov odličnosti, kompetenčnih centrov in razvojnih centrov pred petimi ali šestimi leti. Ko so akterji v centrih porabili državni denar, so vsi ti centri izginili v pozabo, ne da bi javnost izvedela, kakšne rezultate so v petih letih sploh dosegli.
    Vseh sto in več milijonov za centre je šlo v pozabo, prav tako vsa nabavljena oprema in zanesenjaško obelodanjeno tesno sodelovanje z industrijo.
    Koliko koristi je od tega imela industrija, bi morala sama povedati, pa žal niti tega podatka do danes javnost ni izvedela.
    Zato so navedbe rektorja, da univerza sodeluje z veliko industrijskimi partnerji, sicer pohvalne, a žal sodelujejo le prek razdrobljenih majhnih projektov, ki na tehnološki preboj slovenske industrije nimajo, vsaj po dosedanjih podatkih, nobenega vpliva.
    Za večje projekte in interdisciplinarno delo pa, imam občutek, ni posebnega interesa na nobeni strani.
    To zahteva veliko več energije kot to, da na koncu napišeš članek v eno od neštetih strokovnih revij.
    Vedenje, da tvojih rezultatov o opravljenem projektu ne bo nihče pogledal, kaj šele preverjal, ali si dosegel vsaj minimalne zaveze iz projekta, pa je dokaz, da država z raziskovalnim denarjem ravna povsem neodgovorno.
    Zato smo slovenski znanstveniki zelo produktivni po številu člankov (boljši od večine razvitih držav), a veliko premalo uspešni po kvalitetnih člankih tako, kot ugotavlja tudi rektor v svojem prispevku.
    Prav zato nam ne bo pomagalo ustanavljanje inkubatorjev, kot tudi ne kariernih centrov ter stičišč, če ne bomo spremenili odnosa in zavedanja, da je kritičnost tista sila, ki nas dela žive, da je kritično preverjanje opravljenega dela edino merilo kakovosti in napredka, kot je tako izvirno zapisala dijakinja Malovrh iz Prve gimnazije Maribor.
    Prof. dr. Jože Vižintin zaslužni profesor UL
    Delo, 24.02.2017, Kako je šolstvo zabredlo v močvirje

  • Amelie

    Zaradi tega, ker je to napisano v viziji, ne bomo nič boljši Slovenci.
    Začnemo lahko že zdaj, če izboljšamo medsebojne odnose in delamo na popravi krivic.

  • Amelie

    “V Sloveniji 2050 ustvarjamo uspešne zgodbe” …
    ——-
    Zakaj šele leta 2050 ? Lahko bi jih že zdaj, če ne bi s neprijazno zakonodajo izganjali izobražene mlade v tujino.

  • Amelie

    “Te nam omogočajo nove rešitve za ključne družbene izzive, kot so starajoče se prebivalstvo” …
    ———-
    Preplet družbenih inovacij ? Katere inovacije to rešujejo ?

  • Vincencij

    Dopolnitev vizije:

    Na priprošnjo blaženega Antona Martina Slomška si želim,
    da tudi v naši cerkvi pri Sv. Duhu v Celju pridobimo
    upodobljenega angela (v obliki slike ali kipa).
    Amen.

    Če nam bo uspelo, bomo lahko rekli, da je to bil čudež, ki je potreben za razglasitev Slomška za svetnika.

  • Dopolnitev vizije:

    Trudili se bomo čimveč mladih zadržati v Sloveniji.

    Ampak na tem delamo že sedaj:

    S skrajnimi močmi smo jim preprečili, da bi pobegnili iz Slovenije:

    http://reporter.si/clanek/slovenija/v-sezani-na-vlaku-ducati-migrantov-na-gruskovju-trije-v-tovornjaku-499551


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI