Agonija Cimosa

Mitja Steinbacher 2.3.2017 6:35
 

Ali je podjetje Cimos (i) dobro stoječe podjetje s slabimi možnostmi razvoja, (ii) slabo stoječe podjetje z dobrimi možnostmi razvoja, (iii) slabo stoječe podjetje s slabimi možnostmi razvoja ali (iv) dobro stoječe podjetje s slabimi možnostmi razvoja? Odgovor na to preprosto vprašanje skriva precej neznank in ni enoznačen. Preden skušam delno nakazati na po moje „pravilen“ odgovor, je treba osvetliti trenutno poslovanje podjetja, stanje v panogi, obete v panogi in prihodnje načrte delovanja podjetja.

Vpliven ameriški investitor mi je pred leti na zaupno vprašanje o tem, ali ga zanima nakup večjega podjetja v Sloveniji dejal, da je panoga omenjenega podjetja zanj zanimiva, nakup po predlagani ceni, po kateri se je tedaj prodajalo podjetje, pa ne. Odgovor sem prejel v nekaj urah po tem, ko sem posredoval vprašanje. Tisti, ki dobro pozna panogo in stanje pri njenih najboljših in najslabših proizvajalcih, ima vseskozi jasno postavljeno mejo, pri kateri sklepa nakupno/prodajne posle.

Podjetje Cimos je dobavitelj različnih avtomobilskih delov za avtomobilsko industrijo, podjetja pa ima v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini in v Srbiji. 4.934 zaposlenih v Cimosovoh podjetjih je lani ustvarilo za približno 327 milijonov evrov prihodkov iz prodaje, kar znaša približno 66.248 evrov bruto na zaposlenega. Podjetje Cimos ne ustvari dovolj vrednosti, da bi lahko poplačalo vse svoje dolgove. Zato je bil na predlog DUTB in bank upnic uveden postopek prisilne poravnave. Po delni konverziji terjatev v kapital je podjetju ostalo za cca 120 milijonov evrov dolgov, največja lastnika Cimosa pa sta postala slaba banka (DUTB) in država Slovenija. Prvotne upnike Cimosa je pri prenosu terjatev delno poplačala DUTB, unovčitve terjatev upnikov do DUTB sicer še potekajo, vrednost, ki bi jo naj v celotni kolobociji sodelovanja s Cimosom izgubili  financerji Cimosa najbrž vedo pri DUTB, ki je prevzela velik del terjatev Cimosovih upnikov in pri državnem holdingu SDH, drugem največjem lastniku Cimosa.

Povprečno podjetje v panogi dobaviteljev avtomobilski industriji v svetu pridela cca. 210.000 ameriških dolarjev prihodkov na zaposlenega na leto in s tem cca 13.000$ čistega dobička na zaposlenega. Dobavitelji avtomobilske industrije so praviloma locirani v neposredni bližini proizvajalcev, saj je proizvodnja ob tehnološki zahtevnosti in natančnosti vezana na pikolovsko točnost dobav. Po obeh kriterijih je Cimos lahko dobavitelj jugu Nemčije, severu Italije, Revozu v Novem mestu, avtomobilskim proizvajalcem na Slovaškem in morda podjetjem v sklopu češkega avtomobilskega giganta Škoda. Te bi Cimos lahko uspešno zalagal z izdelki ob pogoju učinkovite in tehnološko superiorne proizvodnje. Vendar razvojno je v tem območju zaprt brez dolgoročne razvojne perspektive. Evropska avtomobilska industrija že nekaj let stagnira s preveliko proizvodnjo avtomobilov glede na povpraševanje po novih avtomobilih v regiji in pričakovati je konsolidacijo panoge s krčenjem proizvodnih kapacitet v regiji. Krepijo se avtomobilski trgi Azije, ki se hitro razvija in postaja vse večji kupec in proizvajalec avtomobilov.

Drug pomemben dejavnik je ta, da ima Cimos podjetja v slabo razviti in dolgoročno neperspektivni regiji. Ta Cimosova podjetja niso oddaljena le od osrednjih evropskih proizvajalcev, temveč tudi od hitro razvijajočih se azijskih trgov, kjer imajo največji svetovni proizvajalci avtomobilov danes lociranih največ proizvodno-dobaviteljskih kapacitet in kjer trenutno poteka največ prodajnih aktivnosti avtomobilske industrije. Cimos propada v obdobju, ko se delež dodane vrednosti dobaviteljev avtomobilske industrije k skupni vrednosti izdelanih avtomobilov v svetu močno povečuje in danes znaša v povprečju že okrog 82% celotne ustvarjene vrednosti v panogi. Panoga dobaviteljev avtomobilski industriji znaša po javno dostopnih podatkih okrog 620 milijard evrov letno in se krepi.

Cimos bo brez hitre in učinkovite uvedbe korenitih sprememb v poslovanju, glede na omenjeno hitro analizo, najverjetneje kmalu preteklost. In to kljub temu, da so trenutni lastniki Cimosa ob koncu leta 2016 sprejeli zavezujočo ponudbo za odkup Cimosa, ki so jo podali pri italijanskem finančnem skladu Palladio Finanziaria, vključuje pa nakupno ceno 100.000 evrov, prevzem 109 milijonov evrov dolgov in dokapitalizacijo v višini 20 milijonov evrov. Posel z Italijani je nedavno splaval po vodi, saj je italijanski kupec odstopil od nakupa. Kje točno tičijo razlogi umika Italijanov od nakupa Cimosa je težko reči, so pa precej na dlani: „Cimos je slabo geostrateško pozicioniran, po obsegu pa predimenzioniran glede na ustvarjeno vrednost. Cimos je slabo stoječe podjetje in brez korenitih in hitrih sprememb v poslovanju podjetje z zelo slabimi razvojnimi obeti.“

 
Značke:

8 komentarjev

  • svitase

    To je rezultat nesposobnih in neučinkovitih kadrov v vladi, DUTB in SDH, ker niso prodali CIMOS.

    Očitno so si želeli, da bi preko CIMOSA državljani kanalizirali denar na Balkan.

  • Zdravko

    Cimos verjetno ni tako slab, je pa na geostrateškem območju norcev, s katerimi nihče ne želi imeti opravka, še manj da bi jim ob tem nosil denar. Kupec mora poslovat ne pa se je*at z lokalnimi pametnjakoviči na oblasti.

  • Zdravko

    Ampak, je pa treba reči: Bravo!

  • Le zakaj si je nekdo zaželel biti predsednik države, če pa je lahko našel delo v Cimosu?

    http://www.mladina.si/media/www/slike/2014/27/__610/cimos-re_evanje-podj.jpg

  • Miro Germ

    Normalno je, da lastnik v tem primeru (zastopa ga SDH) najame nadzorni svet in upravo z referencami na mednarodnem avtomobilskem trgu, kar Lahovnikov zakon onemogoča oz. omogoča nastavitev lokalnih političnih kadrov (rezultat je opisan). Nadzorni svet skupaj z upravo potem odloči, kako izboljšati poslovanje.

    Seveda morajo biti naprej neodvisni in ugledni člani nadzornega sveta in uprave SDHja, ki so izbrani preko neodvisnih mednarodnih kadrovskih agencij in ne preko strankarskih kvot trenutne vladajoče koalicije oz. njihovih.

    SDH sodi pod ministrstvo za gospodarske dejavnosti in razvoj, če je njegovo poslanstvo izboljšati upravljanja državnega premoženja in ne pod ministrstvo za finance, če želimo, da bodo v teh organih delali predvsem gospodarstveniki in ne finančniki ter povečali vrednost podjetij in poskrbeli za trajnostni razvoj.

    • Zdravko

      Normalno je, da država sedaj poplača nekih 90 mio€ dolgov in proda Cimos za 1€ in preostalih 30 mio€ dolgov, g. Germ.
      Nikar ne sanjajte o sposobnih ljudeh v tujini, ki komaj čakajo da bodo prišli v Cimos delat za vlado. Ja, morda, kake nove banksterje tudi najdejo.

  • Oh! Gospod Mitja! Cimos je vreča z denarjem, v katero segajo rdeči politiki! Vse ostalo je samo medijsko skrivanje te vreče. Tudi vaš prispevek sodi k tem skrivanju.

    Komentarji MMC-jevega izbora so veliko bolj konkretni. Nekaj copy&paste s sspletne strani http://www.rtvslo.si/mmcdebata/mmcdebata-alternativni-nacrt-na-kratko-davkoplacevalci-denarnice-na-plano/416398 :

    Stara zgodba. Prvo preko zvez najameš abnormalne kredite in izčrpaš podjetje. V drugi fazi ga država zaradi ubogih delavcev mastno rešuje z denarjem državljanov. Faza tri: podjetje gre vseeno v maloro in ga blazno poceni nekdo kupi, ga sesuje ter mastno zasluži. Mi smo največje budale na svetu.

    Naj Cimos propade, kot to gre v kapitalizmu… ampak pogoj je seveda, da dobijo 30+ let in visoke kazni vsi vodstveni delavci zadnjih 20 let… Oziroma vse od časa prvega kredita, ki ni odplačan!

    Alternativni načrt na kratko: “Davkoplačevalci, denarnice na plano!”

  • Franc Mihič

    Že leta spremljam »sanacijo« koprskega Cimosa, kjer so ogrožena številna delovna mesta in tiktaka »socialna bomba«. Sanacija predvsem s krediti državnih bank ni uspela. Cimos rabi vložek kapitala, ne nove zadolžitve s kreditom. Italijanski vlagatelj je odstopil od namere vlaganja kapitala. Po vladnem planu B naj bi DUTB sodelovala kot zasebni vlagatelj, a gre menda za sporni predlog iz zornega kota državnih pomoči. Spet sem prebral članek “Samouničevanje države” (Sobotna priloga, 18. junija 2016), kako dr. Peter Glavič, zaslužni profesor mariborske univerze, zadnja leta glasno opozarja na to, da so slovenski vzajemni in pokojninski skladi že skoraj v celoti, dve milijardi evrov, na tujih trgih, kjer ustvarjajo delovna mesta, v Sloveniji jih pa zapirajo. Našim politikom in predstavnikom prevladujoče ekonomske šole, zlasti vplivnega dr. Jožeta Mencingerja, bi moralo biti vsaj po 25 letih tržnega gospodarstva jasno , da je njegova osnova zbiranje in vlaganje kapitala. »Kreditni kapitalizem« pa očitno koplje bančne luknje, saj so še sveže slovenske izkušnje, ki se rešujejo na račun blaginje državljanov, a ne generirajo potrebna delovna mesta in zvišujejo dodano vrednost na zaposlenega. Javno vprašujem poslance in Vlado RS, zakaj slovenski kapital odhaja v tujino, a ne v slovenska podjetja in ne v Cimos?


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI