B. Cestnik, Družina: Mikrofon in aspergil

Casnik 18.2.2017 7:34
 

Kaj je mikrofon, vemo. Kaj aspergil, vemo manj, čeprav smo ga že vsi videli. Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je aspergil »priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo«. Otroku bi rekli, da je aspergil tista luknjasta bunkica na palčki, s katero župnik škropi.

Cerkev uporablja oba. Po mikrofonu razlaga božjo besedo in vekotrajen nauk, z aspergilom kropi blagoslovljeno vodo na vernike pa tudi na živali in predmete. Po mikrofonu pove, kaj Bog je in kaj od nas hoče, z aspergilom in blagoslovljeno vodo neguje, spodbuja in krepi vsakodnevno življenje, ki zna biti tudi klecavo in nepopolno.

…….

Amoris laetitia, spodbuda papeža Frančiška o družini, v nekaterih vzbuja dvom, ker jo vidijo zgolj kot mikrofon. Od nje pričakujejo predvsem trden nauk. Menijo, da mora papež bolj jasno in odločno povedati, katera družina je na pravi poti in katera ni. Jasnosti seveda v papeževem dokumentu ne manjka. Vendar Amoris laetitia nima samo funkcije mikrofona, temveč je tudi velik aspergil – klicanje blagoslova na nepopolne. Papež Frančišek nas uči »spremljati, razlikovati in vključevati krhkost« takšnih in drugačnih družin.

………….

Pripis: celotno besedilo je objavljeno kot uvodnik v tedniku Družina.

 
Značke:

15 komentarjev

  • veronika

    Da, problem Amoris laetitia je v tem, da skozi mikrofon sporoča nekaj, kar lahko zavaja in zato ne sodi v javnost: Manjka nedvoumen poudarek, da še vedno gre le za nekaj izjem pri obhajanju drugič poročenih.

    • “… lahko …”

      Kdor hoče, lahko greši na vsako besedo iz Svetega pisma.

  • Tudi jaz nisem vedel, kaj je aspergil. Najprej sem pomislil na neko glivo, po latinsko Aspergillus. Vsekakor veronika tule prisega na mikrofon, ne na aspergil. Tako mislečih je precej med slovenskimi katoliki, tistim obredom najzvestejšim jedrom.

    Upam, da so tako zahtevni do sebe, kot so do drugih. Da se recimo brezpogojno držijo vseh desetih Božjih zapovedi. In striktno izogibljejo tudi sedmih (na)glavnih grehov, kot jih je navedel v 6. stoletju papež Gregor Veliki, kasneje pa tudi Dante Alighieri v Božanski komediji. Da ponovimo:

    Superbia: napuh
    Avaritia: pohlep
    Luxuria: pohota (nečistost, strast, poželenje)
    Ira: jeza
    Gula: požrešnost
    Invidia: zavist
    Acedia: lenoba

    Ni mi povsem jasno, kje v Svetem pismu ali učenju Cerkve ti ljudje, ki imajo očitno averzijo do Amoris Laetitia zaradi točke o ločenih, najdejo temelj za vrednotenje, da je to, če se je nekomu sesul zakon ( morda predvsem ali celo povsem po krivdi drugega zakonca), večji greh od zgoraj naštetega.

    Jezus sicer ni učil: blagor popolnim! Ker je pretvarjanje ali samoslepljenje, da to smo, prav prvi smrtni greh po gornjem seznamu Gregorja Velikega, po katerem merimo čas oz. velikega umetnika Danteja. Predvsem je učil to, o čemer piše pater Cestnik v zvezi z aspergilom.

    • Zdravko

      Ampak odkod tebi ta samozavest, da tako obtožuješ vse, pri čemer imajo ti povsem jasne argumente. Nasprotno, ti jih nimaš. Nobenega. Edini tvoj argument je neki altruizem.
      Upam, da tudi sam ne zapadaš kateremu teh grehov in je tvoj altruizem res tako zelo resničen, da si to lahko dovoliš.
      Vprašanje je namreč povsem praktično. Iz Jezusovega učenja, na katerega se sklicuješ, pa tudi izhaja cel ta nauk, ki ga tako vehementno zametavaš. Pa na njegovo učenje se sklicuješ.
      Doslej se še niti enkrat nisi dotaknil problema.
      Celo “zagovorniki” AL ali bolje papeževi odvetniki, popuščajo, pravijo, da se lahko obhaja izjemoma in v diskretnosti. Torej ne javno pri maši.

      • Ne vem, kaj želiš od mene. Nikoli nisem zapisal, da sem brez greha, odkod ti to? Prej obratno, da sem preveč kritičen do sveta in do sebe. Sam ne vidim ne po zdravi pameti, ne po učenju evangelijev potrebe, da bi odklanjali prejem obhajila komurkoli, ki stopa v ponižnosti in spoštljivosti k temu skrivnostnemu obrednemu srečanju z Božjim. Če si kdo zame ne zasluži obhajila, so to predvsem tisti, ki k njemu in od njega stopajo zdolgočaseno, ki že z mimiko izražajo, da se jih ne dotakne prav nič.

        • Zdravko

          Tudi jaz zavračam razne moralizatorske razlage. Toda argumenti proti so. Ne vem zakaj jih nočeš videt.

        • Zdravko

          Tebi kakor da je vera – lifestyle.

          • Tebi kakor da je vera – nauk 🙂

          • Zdravko

            Ne, ampak vera je stvar življenja in smrti. Vsaj katoliška. To ni neka ljudska šega, običaj, pa ga lahko tut spreminjamo, če je le dovolj primerno.

          • Zdravko

            Iz vere izhaja spoznanje, iz spoznanja izhaja nauk. Sprememba nauka torej ni možna brez neke spremembe v veri.

  • Tole sem prebrala v eni letošnjih številk Družine:
    “… Sam globoko verujem, da obstajajo tako nebesa kot vice. Izpričujejo jih mistična doživetja svetnikov in Marija je vidce pri prikazovanjih vedno popeljala v nebesa, vice in pekel. Toda v apostolski spodbudi Radost ljubezni med 52.900 besedami ne najdemo besede nebesa niti besede vice. Beseda greh pa je omenjena le sedemnajstkrat. Nič kaj boljše se ne piše besedi kesanje, ki je omenjena le enkrat. Beseda spreobrnjenje pa v korenski obliki zgolj štirikrat, beseda odrešenje pa le trikrat, od tega enkrat v naslovu komisije. »Odlično« pa se je urejevalcem besedila skril tudi hudi duh. V prav nobeni različici ga ne bomo našli v besedilu. O zakramentu sprave pa je govor le enkrat. …”

  • In tole je bilo v naslednji številki:

    “Prefekt Kongregacije za nauk vere kardinal Gerhard Ludwig Müller je v pogovoru za italijansko revijo Il Timone vnovič izrazil nestrinjanje omenjene ustanove rimske kurije s tem, da posamični škofje po svoje razlagajo apostolsko posinodalno spodbudo papeža Frančiška Radost ljubezni. »Papež razlaga škofe, ni naloga škofov, da razlagajo papeža,« je dejal. Torej, da ni pravilno, da številni škofje po svojih predstavah razlagajo papežev nauk. To je nezdružljivo s cerkvenim naukom.

    Podobno se je kardinal izrazil že decembra lani v pogovoru za Kathpress, ko je dejal: »Le v zvestobi nauku apostolov, celoti razodete vere se lahko škofje neke konference izrazijo na primer o pastoralni rabi ‘Amoris laetitie’. Sicer bo Cerkev razpadla v narodne cerkve in se na koncu atomizirala.« V tokratnem pogovoru pa je kardinal Müller vnovič jasno povedal: »Papežev nauk lahko razlaga le on sam ali Kongregacija za nauk vere.« Papežev dokument je »treba razlagati jasno v luči vsega cerkvenega nauka. Poklicani smo, da pomagamo ljudem korak za korakom k popolnosti v njihovem odnosu z Bogom, ne moremo pa zagotoviti nobenega popusta.«

    • Zdravko

      Sej kardinali prosijo papeža za razlago in vsi mi jo tudi čakamo, pa je ni.

  • Vincencij

    28 Naj torej vsak sebe presodi in tako jé od tega kruha in pije iz keliha.

    /1. pismo Korinčanom 11,28/

  • veronika

    IF 18.2. 2017 ob 19.41:
    » … da je to, če se je nekomu sesul zakon ( morda predvsem ali celo povsem po krivdi drugega zakonca), večji greh od zgoraj naštetega… »
    Saj ne gre za obhajanje ločenih. Ampak po cerkvenem obredu poročenih, pozneje ločenih in vnovič poročenih.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI