Ž. Turk, Siol.net: Slovenska medijska krajina

Casnik 14.2.2017 0:15
 

V sicer popolnoma nedomišljeni medijski strategiji ministrstva za kulturo me je vsakič posebej zbodla fraza medijska krajina.

Ni mi bilo povsem jasno, kaj bi to bilo, sem pa doživel razsvetljenje, ko se je pred tedni na Twitterju pojavila slika ameriške medijske krajine (Slika 1, vir). Gradbeniki, ki se ukvarjamo s prostorom, si namreč pod besedo krajina predstavljamo nekaj, kar se da prikazati na zemljevidu, in tisto zemljevid je.

Všeč mi je bil na prvi pogled. Na vertikalni osi je kakovost medijev – spodaj slabši, zgoraj boljši –, na horizontalni osi pa politična orientiranost oz. pristranskost medijev – na skrajni levi so leve medijske smeti, sledijo strankarsko goreči levi mediji, pa v levo nagnjeni mediji, nevtralni mediji in simetrično potem na desni.

Na sliki 1 boste gotovo našli svoj najljubši ameriški medij. Nekateri boste zgroženo ugotovili, da glasili povampirjenega neoliberalizma – Financial Times in The Economist – nista nekje na desnem robu, ampak čisto na sredini. Ter da Vox in Huffington Post – ta dva stebra ameriške normalnosti na slovenskem Twitterju – nista na sredini, ampak na levem robu.

Kar mi je bilo na diagramu intuitivno takoj všeč, je parabola, na katero so mediji nanizani (slika 2). Bolj ko so strankarsko goreči, manj se jim je treba truditi s kakovostjo (področji L in D). Njihovi bralci željo prebrati potrditev tistega, kar že vedo. Novice iz teh medijev se kot blisk širijo po družabnih omrežjih, saj ljudje vendar delijo tisto, kar je nekdo dobro (in enostransko) povedal, ne tistega, kar jih vsegliharsko sili v razmišljanje ali morda celo ruši njihovo predstavo o stvareh. Na področju S je delo težje. Občinstvo prepričajo s kakovostjo. In potem je tu še območje N. To so mediji, ki ljudi poneumljajo, jih pa vsaj ne hujskajo proti drugim ljudem.

Ne morem reči, da zelo podrobno spremljam študije slovenskega medijskega prostora, ampak česa podobnega za Slovenijo še nisem videl narisanega. V rednih letnih raziskavah stanja medijskega pluralizma v Republiki Sloveniji so se, ko sem nazadnje gledal, besed “levo” in “desno” izogibali. Pravijo: “Ideja, da bomo pa proizvedli v vsaki slovenski vasi levico in desnico, ali pa republikance in demokrate, pa je popolnoma absurdna in nima veze s slovensko realnostjo.” Tudi v raziskavi Slovenski utrip nisem našel nič podobnega.

In potem človek pač poskusi zadevo raziskati sam. Zanimiva vprašanja so:

  1. kako bi bil tak zemljevid medijske krajine videti za Slovenijo,
  2. ali je parabolična razporeditev, kot se kaže na slikah 1 in 2, stvar avtorjeve interpretacije ali ima podlago v mnenjih ljudi in
  3. ali je v dojemanju slovenskega medijskega prostora kakšna večja razlika med levimi, desnimi in sredinskimi.

Na prvi dve vprašanji bom odgovoril v tej, na tretje pa v naslednji kolumni.

Več: Siol.net

 
Značke:

21 komentarjev

  • Žiga, SDS vas bo pokopala.

  • svitase

    Ali so nam sploh znani kriteriji dobrega, kvalitetnega medija?

    Najverjetneje so to:
    – aktualnost
    – resnicoljubnost
    – politična nepristranskost pri gradnji slovenskega skupnega in posamičnega dobrega
    – domoljubje
    – ohranjanje in negovanje slovenske kulturne dediščine in identitete….

  • svitase

    Najpomembnejši kriterij, generalno vzeto, pa je vrednotna naravnanost medija.

  • Berem … “Pravijo: “Ideja, da bomo pa proizvedli v vsaki slovenski vasi levico in desnico, ali pa republikance in demokrate, pa je popolnoma absurdna in nima veze s slovensko realnostjo” …
    ——————-
    … a proizvedli ???
    Kakšna pa je slovenska realnost ?

    • No saj vem kakšna, obrnjena je v levo.

      • V Sloveniji je podobno kot drugod: v mestih je več levice. zunaj mest je več desnice.

        Slovenska posebnost je, da pri nas ni niti prave levice niti prave desnice. Naša levica zastopa interese kapitala in konzervativno ohranja pretekle razmere, desnica je pa v resnici bolj socialdemokratska levica, ki hoče spremembe.

        Pri nas so še bolj kot drugod, stvari obrnjene na glavo.

        • Kapodistrias

          Pri nas so stvari popolnoma obrnjene na glavo. Prave desnice dejansko sploh nimamo; v glavnem so jo potolkli banditi (boljševiki), , preživeli pa so našli svoj dom v Argentini, ZDA, v Avtraliji in še kje.

          • Ja, za obstoj levice in desnice je potrebna demokracija in pripravljenost ljudi, da se vsakodnevno bori zanjo. Pri nas pa je samo želja nekaterih po demokraciji.

  • Tale slovenska paralela anketne ocene ” ameriške medijske krajine” je zanimiv Turkov podvig, za katerega si zasluži pohvalo.

    Najprej nekaj mojih opažanj o ameriški študiji. Ne vem, kdo je v anketi ocenjeval medije, ker mi avtorjevega linka ne odpira. Domnevam, da gre predvsem za mlajše ljudi, morda pretežno študente. Namreč ugledni tiskani ameriški mediji, za katere vemo, da jih mlade generacije manj berejo ( torej nižje cenijo) so v anketi relativno nizko ocenjeni: NYT, Washington Post, Neewsweek. Time-a sploh ne najdem. Pač pa angleški Guardian in britansko televizijo BBC.

    Guardian in BBC sta, zanimivo, ocenjena kot bolj desna glede na osrednje nacionalne ameriške TV postaje: CNN, NBC, CBS, ABC ( z izjemo Foxa, seveda). To je subjektivna ocena, dejstvo je po mojem prej obratno. Najbolje ocenjenjena časopisa sta Financial Times in WSJ, oba izrazito ekonomistična medija. ( Podobno v slovenski anketi v vrhu Finance.) Tudi ta ocena je dokaj vprašljiva; morda so med anketiranci predvsem ekonomsko usmerjeni ljudje.

    Zanimivo je tudi ocenjevanje kvalitete ameriških nacionalnih TV postaj, kjer v oceni izrazito prednjači ABC pred CBSom. Komercialno uspešnjejša CNN in NBC sta po oceni kvalitete mnogo nižje, zlasti NBC. Javna TV PBC naj bi bila kvalitetno nekje tam kot CNN. CNN in desni Fox naj bi bila tudi približno enako (ne)kvalitetna.

    Malo me preseneča visoka ocena publikacij raznih think-tankov ( v povprečju višja od klasičnih medijev). Tudi, da je portal Real-clear politics pri samem vrhu. Portal v veliki meri povzema članke; morda je malo podoben Časniku. Seveda nudi kvalitetne politične analize, predvsem s konzervativnega, libertarnega in republikanskega pogleda. Kljub temu mislim, da je njegova informativnost mnogo ožja kot pri klasičnih tiskanih in TV medijih in za širšo publiko ne more biti ustrezno nadomestilo klasičnim medijem.

    Ne trdim torej, da predstavljena ameriška analiza medijske krajine ni dobra; anketi vendarle do bolj objektivnega pogleda po mojem precej manjka.

  • Še enkrat pohvala Turku za njegovo lastno anketo o slovenski medijski krajini, relativno relativno kredibilne odgovore, ki jih je dobil in tudi za končno analizo. Zame ni dvoma v njegov zaključek o izraziti prevladi prisotnosti slovenskih dominantnih medijev na prostoru levo od sredine. Vsi mediji desno od sredine pri nas so manjši mediji.

    Avtor se sicer nekako opravičuje Mladini in POP TV, da sta v slovenski anketi relativno nizko vrednotena. Ne vem, zakaj se opravičuje. Saj gre za anketne ocene, ne njegove. Reporter ima recimo tudi nekaj nadpovprečnih novinarjev, pa je v anketi precej nizko.

    Mislim, da je v slovenski anketi manj dvomov glede pravičnega vrednotenja na skali levo-desno ( precej inteligentno in razgledano so anketiranci očitno odgovarjali) in več pri tem, kateri medij je manj, kateri bolj kvaliteten. Časnik je v anketi ocenjen izrazito visoko, tik pod vrhom.

    Suvereno “zmago” dnevnika Financ bi se vendarle po mojem dalo postavljati pod vprašaj. Res tako izstopajo po kvaliteti? Glede ekonomije je verjetno pri njih največ kompetentnih ocen; pa še tu gre dodati, da je ekonomskih ” filozofij” veliko; ta, ki jo zagovarjajo pri Financah je ena od njih. Verjetno je res ena kvalitet Financ, da ustvarjajo vtis, da ne služijo ne levim, ne desnim, ne sredinskim. Da odpirajo nekatere pomembne teme, tudi vezane na korupcijo in klientelizem, neracionalno javno porabo ipd.

    Ampak spet- ni ekonomija vse. Obstajajo mediji na Slovenskem, ki izven ekonomskih tem Finance daleč “šišajo”. Avtor navaja izobrazbeno strukturo anketiranih in njihovo politično samoopredelitev. Je pa možno, da po svojih strokovnih in interesnih profilih ne reprezintarijo celotnega intelektualnega spektra ( in da gre za bolj ekonomistično usmerjene ljudi).

  • svitase

    Da bi bilo v na slovenskem še več levice, se Slovenija do skrajnosti centralizira, saj vse službe koncentrirajo v Ljubljano, za ceno velikih prevoznih stroškov, razbitja družin, ker staršev cel dan ni doma, ker se tako dolgo vozijo na delo in z dela, gospodarsko zaostalih odmaknjenih pokrajin…

  • Poučno. Na ameriškem zemljevidu krajine nisem nikjer našel TIME-a, je premalo usmerjen v novice? In tudi ne vem kako je na zemljevid prišla RT (Russia Today), saj to vendar ne more bit legitimen ameriški cajtung. Na slovenskem zemljevidu pogrešam Slovenske Novice. Glede kakovosti bi imel približno enake odgovore. Glede vrednosti v liberalno-konservativni dimenziji osebno ne vidim bistvene razlike med rahlo levimi (RTVSLO, POPTV) ter sredinskimi (PlanetTV, Siol, Finance). No recimo, da jih premalo berem. Zanimivo bi blo videti kakšna je struktura bralcev. Koliko levih volilcev bere konservativne cajtunge? Koliko desnih volilcev bere leve cajtunge? Po moje bi bila tovrstna statistika kar zanimiva..

  • Lucijan

    Ne vem čemu služi ta shema. Zakaj je nastala v tem času? Zakaj se je Turk ni lotil tedaj, ko je bil Janša na oblasti? Tedaj bi videli, kateri in koliko medijev bi se gnelo v ekstremno levem delu sheme. Mar ni jasno, da so mnogi “levi” zdaj videti razmeroma sredinski, ker je na oblasti njihova opcija? Namesto grizenja Cerarjeve smo priče smešnemu laježu in nenehnemu pripisovanju grehov Janši. Ali gre za Turkovo manipulacijo ali ne, tega ne vem, vem le, da je ta shema popolnoma nesmiselna. Večina “levih” medijev bi morala biti uvreščena v podzemlje, ne pa ma levo.

    • “Zakaj se je Turk ni lotil tedaj, ko je bil Janša na oblasti?”

      Ker je pričakoval, da bo Janša odrezal medije od davkoplačevalskega denarja. Namesto tega pa je v imenu države še celo kupil delnice NLBja od nek privat firme …

      Ja, v tistih časih smo mnogi mislili, da nas lahko Janša pelje v demokratično prihodnost blagostanja.

      • Lucijan

        Nisi dokončal svojega komentarja. Janšo so ustavili “levi” mediji.

        • ???
          Ustavila ga je njegova strast po oblasti. Smo videli, ko je za hip prišel namesto Jankovića na oblast!

          • Gospod AlFe, pozabljate, da v Sloveniji še vedno vladajo tisti, kot v prejšnjem sistemu in da pri nas še nismo prispeli do stvarne demokracije.

            Odzivi, ki so samoumevni v pravi demokraciji, so neproduktivni in nesmiselni v stanju prikrite diktature.

          • Pozabljam??? Jaz pa mislim, da opozarjam na to dejstvo! In pa .. da Janša vede ali nevede pomaga ohranjati to stanje.

          • Lucijan

            Alfe, mi lahko na kratko razložiš, kako bi ti ob naših medijih (ki so stisnjena pest komunistov) spremenil stvari, glede na dejstvo, da bi moral za Resnico pošteno poseči v zlagano komunistično resnico?

    • Zakaj je nastala v tem času ?
      Je povedal. Ker je šele pred par tedni opazil na tviterju shemo narejeno za ZDA.
      In se je je lotil še za naše razmere.

  • Lucijan

    Ja, Amelie, mogoče še nisi opazila, toda v Sloveniji se vse zgodi ob pravem času, tudi shema za ZDA.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI