Informativni dan

Danilo Kozoderc 11.2.2017 6:39
 

Vsako leto  se zavrti krog izbire srednjih šol in fakultet. Za tiste, ki izbirajo pa je seveda prvič in unikatno kot se le da. Kaj torej pomeni informativni dan za otroke in njihove starše?

Informativni dan je zadnji vlak, ki ga lovi devetošolec ali dijak četrtega letnika, da  potrdi sebi in drugim, da res odgovorno razmišlja o izbiri šole. Če upoštevamo, da bo ta mladi človek obiskal 3 šole oz. fakultete je to kot kaplja v morje. Kaplja v morje je seveda le takrat, če je to njegova edini prispevek k izbiri šole, Če pa je to le zadnji korak na dolgi poti razmišljanja in preizkušanja, je to lahko ena izmed zelo uporabnih izkušenj. Ob tej izkušnji pa nam pri celovitem pristopu razmišljanja o poklicu pomagajo še naslednje možnosti in priložnosti:

1. Prvo vprašanje je, kaj želim v življenju početi, čemu sem res predan. Izbira srednje šole ali fakultete je precej za tem vprašanjem. Preden razmišljate o izbiri šole, razmišljajte o vašem poslanstvu, predanosti, sposobnostih – skratka o tem, kaj želite početi.

2. Odločitev o izbiri šole mora biti odločitev otrok. Starši so lahko moderatorji pri sprejemanju odločitev, a odločiti se mora otrok sam.

3. Odločitev za izbiro šole mora zoreti vsaj eno leto in mora temeljiti na številnih obiskih, pogovorih, izkušnjah in razmislekih.

4. Informativni dan je reklama šole. Informativni dan želi prikazati šolo v najlepši luči, saj se šole borijo za učence in študente. Cilj  mladega človeka na informativnem dnevu je, da vidi, kaj se skriva v ozadju: kakšni so učitelji, kakšna je kultura na šoli, kako je šola urejena in čista, koliko je res kakovostnega pouka,.. To pa lahko izve le z dobrim opazovanje, spraševanjem in pogovorom s profesorji in dijaki / študenti.

5. Izkušnje pri preizkušanju stvarnosti so najmočnejše orodje za izbiro poklica. Preizkušanje stvarnosti pomeni, da enostavno poskušamo stvari, ki so povezane z določenimi poklici. Poskušamo lahko na različne načine:

– kot prostovoljci, v vrtcih, šolah, muzejih, galerijah, domovih za ostarele,..

– pri krožkih in interesnih dejavnostih

– doma, ko se sami lotimo določenih opravil: šivanja, popravil avta ali računalnika, zidanja hiše, izdelave spletne strani, šivanja obleke …

– s počitniškim delom

– z lastnimi podjetniškimi projekti

Vsako preizkušanje mora nekaj časa trajati, da lahko “začutimo pravi okus” in prepoznamo lastne interese in sposobnosti. Vsako preizkušanje moramo premisliti in obrednotiti.

6. Mlad človek si mora vzeti dovolj časa za srečevanje in pogovor z ljudmi, ki delajo v določenih poklicih. Takšnega človeka mora vprašati , kar največ: katera znanja potrebuj, kakšno je šolanje, kaj je najbolj težavna stvar pri njegovem poklici, kaj je najbolj privlačna stvar pri njegovem.

7. Fant ali dekle si mora redno vzeti dovolj časa za intenzivni premislek, med katerim je potrebno misli tudi zapisovati. Le stvari, ki so zapisane, lahko strukturirano in kritično premislimo.

Vloga staršev in učiteljev na tej točki karierne orientacije, je vzpodbujanje pogovora, postavljanje pravih vprašanj, spodbujanje in omogočanje kakšne od izkušenj. Vse to pa mora biti dovolj spontano in sproščeno, da ne vzbudi odpora otrok. In seveda karierna orientacija se lahko začne že precej pred informativnim dnem.

 
Značke:

1 komentar

  • Igor MB

    He he. Časi so se spremenili. Kakšni devetošolci neki. Hčerka je sedmošolka in sva na informativnih srečavala vrstnike. Itak sva gledala isti program kot lani. Le jaz sem malo napredoval in se letos umaknem, ko se pogovarja z gimnazijkami. Naučil sem se, da se mene ne tiče in zbiram vtise samostojno.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI