Balkanci ali Srednjeevropejci?

Domen Mezeg 10.2.2017 8:31
 

Budimpešta

Večkrat sem že slišal dvakrat oporečno trditev – da je Triglav najvišja gora na Balkanu, oziroma na Balkanskem polotoku. Kot prvo je v Bolgariji in Grčiji še nekaj višjih vrhov, kot drugo, pa je že samo prištevanje najvišje slovenske vzpetine k omenjenemu polotoku precej sporno početje. Teorij, kje natanko naj bi potekala meja omenjene regije je sicer več. Dejstvo je, da nikakor ne gre za preprosto določljivo stvar. Ena od teorij riše geometrično ravno črto med Trstom in Odeso v Ukrajini. Spet druga za razmejitev uporablja reke kot so Kolpa, Sava in Donava. Po tej teoriji celotno slovensko ozemlje izpade iz obravnavanega območja.

Če pa za mejo Balkana vzamemo Ljubljanico ali kar celotni tok Save, pa dobršen del našega državnega ozemlja pade v okvir te regije. Zelo priljubljene teorije za določanje meja Balkana so tudi kulturne ločnice, ki pa vnašajo še večjo zmedo, saj nekatere navajajo, da pod omenjeni pojem spadajo kraji, ki so bili v preteklosti znotraj Otomanskega imperija. Spet druge teorije pa nosijo pridih nostalgije po rajnki Jugoslaviji in zato k regiji prištevajo tudi naš državni teritorij. Slovenijo med balkanske države uvršča tudi teorija, ki se opira na južnoslovansko govorno področje. Umeščanju Slovenije na Balkan, pa je absolutno nenaklonjena tista, ki predpostavlja, da Slovenci zaradi kulturno-zgodovinskih razlogov, predvsem dolgoletne vključenosti v avstrijske oziroma nemške državne tvorbe zagotovo nismo balkanski narod.

Za Balkance se imajo jugonostalgični levičarji  

V slovenskih šolah se poučuje, da je Slovenija del Srednje Evrope. Prav gotovo je to povezano tudi z dejstvom, da svet Balkan povezuje z negativnim, predvsem s krvjo, vojnami, nasiljem, pa tudi neredom, težavami, rodbinskimi obračunavanji, mafijo, predvsem pa vsesplošno nestabilnostjo in sovraštvom med tamkajšnjimi narodi. Takšna percepcija Balkana pravzaprav niti ne vzbuja pretiranega začudenja, če le malce poznamo zgodovino 19. in 20. stoletja. Prav tako se zdi besedna zveza »Balkanski kotel«, ki jo je pogosto moč zaslediti v javnosti kar na mestu. A če bi za mnenje o tem ali je območje Slovenije del obravnavane regije povprašali Slovence same, bi najverjetneje dobili zelo različne odgovore. V splošnem je mogoče zaslediti razliko med levičarskim, torej bolj jugonostalgičnim in desničarskim, bolj domoljubnim interpretiranjem te problematike.

Med tistimi, ki se jim še vedno kolca po bivši skupni državi je mogoče zaznati naklonjenost »balkanskemu konceptu«, ki Slovenijo dojema skoraj kot nekakšno uporniško socialistično republiko, ki se je spuntala in pobegnila iz ljubečega družinskega objema jugoslovanskih narodov, a še vedno neizpodbitno spada v ta okvir. Na drugi strani pa se tisti bolj patriotsko naravnani del slovenske družbe spogleduje s tisočletno tradicijo vključenosti slovenskega državnega ozemlja v srednjeevropske državne strukture, jugoslovansko obdobje pa dojema kot nepotreben ter kratkotrajen čas kvarjenja slovenske kulturne tradicije in identitete ter porivanje v nekakšne umetne državne tvorbe, ki sploh ne bi smele obstajati. Seveda pa je dandanes največ takšnih, ki se s tovrstno problematiko pretirano ne ubadajo ali pa se nahajajo nekje vmes.

Sem Srednjeevropejec, ki mi občasno teknejo čevapčiči

Pred leti me je kar malce pogrelo, ko mi je neka profesorica na študijski izmenjavi v tujini tako spontano predlagala, da bi na uri poleg Slovenije lahko predstavil kar celoten Balkan. Samoumevno prištevanje Slovenije k Balkanu je v svetu sicer nekaj precej pogostega, kar kaže predvsem na ignoranco in nepoznavanje ali vsaj poenostavljanje tega kar naj bi pod to območje spadalo. Slovenija je bila del Jugoslavije, četudi le nekaj desetletij, zato marsikdo v tujini brez najmanjših pomislekov sprejema tovrstno prepričanje. Celo spletna enciklopedija Britannica Slovenijo brez zadržkov uvršča med balkanske države.

Ob tem pa obstaja dejstvo, da naš prostor ne pomni le 1000 letne srednjeevropske zgodovine, marveč slovenski pogovorni besednjak vsebuje tudi velikansko število nemških popačenk. Srednjeevropski, pravzaprav alpski vpliv je mogoče čutiti tudi v glasbi, kulinariki, temperamentu, arhitekturi, navadah in še marsičem. Seveda je jugoslovansko obdobje slovenskemu prostoru dalo svojo zapuščino, predvsem nekatere kuharske dobrote in popularno glasbo, ki je na radijskih postajah že dolgo časa stalnica. Malce patetično smo dobili celo kranjski burek. Glasne melodije »cigu-migu« pa pogosto donijo iz avtomobilov mladih voznikov, ki polni testosterona divjajo po ljubljanskih ulicah. Vplive je mogoče čutiti tudi na področju filmske in literarne umetnosti. Tu gre omeniti uspešnici Čefurji raus ter Kajmak in marmelada. Mnogi slovenski umetniški ustvarjalci, medijski delavci, politiki, športniki ter še druge vplivne osebnosti imajo svoje korenine južno od Kolpe. Tega ni mogoče zanikati. Poleg tega številne Slovence na jug vlečejo jugonostalgično obarvani turistični podvigi. Tudi slovenska politika in gospodarstvo sta še vedno tesno prepletena s celotnim območjem nekdanje skupne države.

A naša deželica se v zadnjem obdobju ponovno malce oddaljuje od jugovzhodne Evrope in približuje svojim srednjeevropskim koreninam. V trgovinah je mogoče kupiti Staropramen in pivo Kozel, na Univerzi v Ljubljani pa imamo že nekaj let zahodnoslovanske študije. S Poljsko nedolgo obstaja neposredna avtobusna linija, na filmskih platnih pa so se pojavile uspešnice Mitje Okorna. Vsesplošno zanimanje za države Višegrajske skupine počasi, a vztrajno raste, predvsem zato, ker nas je katera izmed članic omenjene zveze gospodarsko že prehitela navkljub slabši ekonomski osnovi. Celo premier Cerar je v državah omenjene skupine »zavohal« priložnost in se nedavno odpravil na službeno potovanje na Češko in Poljsko. Podalpska deželica je vsekakor na kulturnem prepihu, vendar pa bi jo generalno gledano uvrstil v srednjeevropski prostor, ki se je še zlasti v zadnjih desetletjih naužil južnih vplivov. Počutim se kot srednjeevropejec, ki pa z veseljem občasno prigrizne kakšen čevapčič in prisluhne melodijam iz naše južne soseščine.

 
Značke:

23 komentarjev

  • Ne samo Slovenije, tudi Hrvaške pretežno kulturno-zgodovinsko ne gre prištevati k Balkanu. Mnogi slovenski nacionalisti bi hoteli to verjeti, pa enostavno ne drži. Tako v Zagrebu, Varaždinu, kot ob jadranskih mestih ( recimo Zadar, Šibenik, Trogir, Split, Dubrovnik, Hvar, Korčula), tako podoba kot atmosfera kulturno-zgodovinsko kaj malo diši po Balkanu.

    Bosna je pa že evidentno Balkan. Večstoletna vključenost pod otomansko oblast je v tem smislu kar dober zgodovinski kriterij. Gotovo tudi Srbija, Makedonija. V tem smislu so Balkan deli Mađarske celo prej kot Hrvaška.

    Torej nekatere dihotomije avtorja so malo na majavih nogah. Tudi ni jasno, zakaj bi bili bolj desni in patrotski ljudje za srednjeevropsko orientacijo. A je recimo biti pristaš Habsburžanov identično kot biti slovenski patriot? Lahko bi se argumentiralo, da ravno obratno. Ali da je ljubitelj Prage ali Krakova nujno politično desničar?

    Gotovo sicer velja, da je politična tvorba, ki Slovence v zgodovini najbolj zaznamuje srednjeevropsko prav habsburška monarhija. Krajši čas prej pa že Karantanija in dogodki v zvezi z njo. In gotovo je, da sta nas v smeri Balkana zaznamovali obe Jugoslaviji. Kulturno gledano pa druga še bolj, ker je bila ne le dlje trajajoča, ampak tudi totalitarna in zaradi velikih migracij s področja Balkana. Eden najbolj motečih kulturnih vplivov tega območja je zame gotovo balkanska turbo-folk glasba.

  • Geografsko je pa meja Balkana gotovo severneje kot kulturno-zgodovinsko. Izven dvoma je, da so Alpe in predalpska pogorja del Srednje Evrope. In da so Dinaridi balkansko gorstvo. Torej v tem smislu bi črta severozahodnega začetka Balkana gootovo šla med drugim po južnih obrobjih ljubljanskega barja.

    Ne gre tudi zanikati, ob vseh drugih vplivih, da je slovenski jezik eden od slovanskih jezikov. V kolikšni meri južnoslovanskih, je pa že bolj diskutabilno. In kot pravim zgoraj, tudi med južnoslovanstvom in balkanstvom ni preprostega enačaja.

  • Bbalkan,nedvomno in še posebej po zadnjih parlamentarnih in Ljubljanskih volitvah.

    • tolmun1 tolmun1

      Geografsko Slovenija zagotovo NI BALKAN,po načinu življenja,razmišljanja in politike pa sodimo še nižje,na žalost vseh tistih Slovencev,ki so se na plebiscitu leta
      1920 odločili za avstroogrsko deželo,kakšne posebne filozofije okrog geografske lege Slovenije,nima smisla razpredati!Smo pač tam kjer smo,Bog nam pomagaj!
      Dostikrat se čudim navrženim temam v Časniku,kar nekaj pišejo,zato,da se grizemo
      med seboj,kljub vsem peripetijam se vseeno počutim kot prebivalec Srednje Evrope!
      Balkanski kotel bo treba postaviti nazaj na balkansko ognjišče,kamor sodi! Kajne
      IF,balkan je naš baubau,”baubau!

      Andrej Briški

  • svitase

    Geografsko je Slovenija nesporno srednjeevropska država in ne balkanska država. Vsi zemljepisni atlasi to upoštevajo.

    Prav tako je Slovenija Alpska država in ne balkanska država. To dejstvo upošteva Evropska Alpska konvencija, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2003.

    Poleg tega so še tale odločilna dejstva, da Slovenija ni balkanska država, ampak srednje evropska alpska država:

    – V Sloveniji je pretežno alpski svet.
    – Slovenski narod ima alpsko kulturo ne balkansko, kar se odraža v večglasnem petju, alpskem pevskem in glasbenem melosu, v ritmu polke in valčka, v alpski noši, v alpski srednjeevropski tradiciji oziroma navadah.
    – v demokratičnem mišljenju oziroma civilizacijskih vrednotah že iz časov Karantanije (volitve kneza…)
    Slovenski narod ima vsaj 1.500 letno srednje evropsko zgodovino

    • Geografsko gledano ni tako enostavno, svitase. Kot sem zgoraj že napisal – dinarski svet spada k Balkanu. In okoli 30% Slovenije spada k dinarskemu svetu. Večina juga in jugovzhoda Slovenije, vse do obrobja Ljubljanskega barja in reke Save od izliva Ljubljanice naprej. In vendar menda Notranjci, Dolenjci in Belokrajnci niso nič manj vreden dela naroda v primeri z Gorenjci, Korošci, Štajerci, Prekmurci …

  • svitase

    Ne smemo pa tudi pozabiti na slovenska alpska glasbila ( diatonična harmonika, klarinet, citre, bariton… ), ki so prav tako drugačna od balkanskih glasbil.

  • svitase

    Vse to dokazuje, da nekateri še vedno ocenjujejo Slovenijo kot sestavni del Jugoslavije, ki je ni več, ne pa z vidika resničnih zemljepisnih, kulturnih in zgodovinskih dejstev.

  • svitase

    Evropski geografski temelji, slovenski zgodovinski temelji in slovenski kulturno dediščinski temelji, so tisti, ki določajo, da Slovenija ni balkanska država.

  • Zdravko

    Problem ljudi tu, je v malodušnem skopuštvu in ne v tem ali je to Balkan ali neidentificirana srednja Evropa.
    Ali je Slovenec tera-Balkanec in mikro-German ali pa je človek z lastno identiteto. Po komunistični preteklosti in razvrednotenju identitete imamo vse več težav sami s sabo, glede tega. Če je Prešeren kot vrhunec naše kulturne identitete pijanec, če je vrhunec naše kulinarike kranjska klobasa, potem se nam res slabo piše. Kajti Triglav in človeška ribica ne bosta mogla biti naša nacionalna simbola.

    • Niti malo ne zmanjša na vrednosti Prešernove ali Cankarjeve umetnosti dejstvo, da sta ga kdaj malo preveč popila. Umetniške duše so pač navadno občutljive in boemske; iz tega se ni za zgražat. Če bi bili urejeni, uspešni prilagojenci je malo verjetno, da bi bili umetniško ustvarjalni.

      Se tudi ne strinjam s tabo, da naravne lepote in kulturna krajina ne morejo biti identitetni simboli tistih, ki na tem prostoru živijo. Tudi folklora, kulinarika in enologija imajo kulturno in identitetno vrednost.

      • Zdravko

        Ti bi lahko o čem malo globje razmislil ali prebral. Ne tako plehko. Od tebe pa že toliko pričakujem.

        • Če se prav trudiš biti na vso silo originalen, da ne bi bil “plekeh”, lahko na koncu ostane samo nerazumljivost in čudaštvo v mišljenju. In se bojim, da ti neredko pristaneš v tem.

          Tu dajem bolj prav svitase kot tebi. Vse to je kultura. Tudi bonton je recimo kultura. Ne samo vrhunska kreativnost. In diskutabilno je celo, če tudi kranjska klobasa in zelje nista lahko na ravni vrhunske umetnosti.

          • Zdravko

            Ne moreš bit tako neumesten. Če jaz navajam vrhunskega Prešerna, mi ti najbrž ne moreš očitat zgražanje?! Nesramnosti pišeš zadnje čase, brez razloga.

          • Zdravko

            Moje zgražanje gre tistim, ki so ga razglasiliza pijanca.
            Moje zgražanje gre tistim, ki se norčujejo iz kulture in identitete in razglašajo kranjsko klobaso za vrhunec nacionalne kulinarike.
            Kot je norčevanje tudi razglasiti Triglav ali Postojnsko jamo za nacionalni simbol, za nacionalno identiteto.

          • Skratka, ti trdiš, da si nacija, ki nekje živi, ne more lastiti prostora, kjer ima svojo državo in je suverena. To je vprašljivo, čeprav se filozofsko da zagovarjat, da je v polaščanju narave problem. In da je stvarstvo Bog ustvaril za vse.

            Načelno to drži. Ampak potem se da zagovarjati tudi, da tvoj vrt ( če ga recimo imaš), niti ne more biti ravno le tvoj in da bi ga moral pravzaprav imeti pravico uživat vsak mimoidoči. Mislim, da pretiravaš.

            Normalno je, da smo navezani, eni bolj, drugi manj, na svoj prostor in stvari v njemu, ki nas razveseljujejo in duhovno dvigujejo. Tej navezanosti bi lahko rekli identiteta.

  • svitase

    Imamo mnogo briljantnih identitetnih znakov, ki bogatijo našo in svetovno kulturo začenši z naravnimi identitetnimi identitetnimi znaki: Bled, Triglav s slovenskimi alpami, zelena in vinogradniška Štajerska ter Dolenjska in Koroška, Postonjska jama, kras, Piran z morjem…

    Preveč jih je, da bi vse druge našteval, ki zadevajo duhovno kulturo.

    Glede kranjske klobase, ap je le treba poudariti, da je zelo okusna in zdrava jed, ker ima higienski ovoj in obvezno prilogo, to je zelje in čebulo. Tega pri čevapčičih ni.

  • Zdravko

    Ti se norčuješ iz narodne identitete.

  • svitase

    Ne, ko spoštuješ svojo identiteto, se iz nje ne norčuješ.

  • Zmagovalci pišejo zgodovino. Vsaj prvih sto let je tako.
    Slovenci smo poraženci 1.svetovne vojne in 2. svetovne vojne, zato so nam zgodovino 1. svetovne vojne napisali Srbi, 2. svetovne vojne pa boljševiki.
    Narod brez zgodovine je obsojen na propad, saj se ne zaveda svojih korenin. Vemo, da drevo usahne, če mu spodrežeš korenine in enako je pri narodu.
    Veliki zmagovalci 1. svetovne vojne so bili Srbi, ki so v svojo kraljevino dobili Makedonijo, Črno goro, Kosovo, Vojvodino,Bosno in Hercegovino, Hrvaško in del Slovenije. Dobili so svojo veliko državo in ji napisali zgodovino. Velika zgodovina se je začela z atentatom v Sarajevu, kar ni nič drugega kot teroristično dejanje, a tudi mi Slovenci ta atentat slavimo, kot odrešitev,če ravno je bil v njem ubit naš prestolonaslednik in zaradi atentata smo izgubili polovico narodnostnega ozemlja. Izgubili smo del Porabja, del Štajerske, veliki del Koroške, Primorsko, Trst, del Istre in dokončno del Rezije.Po površini malo manj kot polovico narodnostnega ozemlja. In kljub temu, da smo ob Madžarih, ki so izgubili tudi polovico narodnostnega ozemlja, največji poraženci, hvalimo 1.svetovno vojno in pripojitev Slovenije sebski kraljevini, ki da nas je osvobodila spon Habsburžanov.
    Nihče se v Sloveniji ne vpraša, kaj smo pravzaprav dobili s pripojitvijo k Jugoslaviji? Morda šajkačo, opanke in Žikino kolo? To in nič drugega. Manjšina na Koroškem še vedno obstaja in kjub udbovskim pogromom je čvrsta in ohranja Slovenstvo in koroški Slovenci so bolj trdni Slovenci, kot bastardi v matici.
    Podobno usodo smo doživeli v 2. svetovni vojni. Zamagali so boljševiki! To niso Slovenci, da ne bo pomote. Sprva so nas silili v federacijo Sovjetske zveze, ko je to informbiro prperečil, pa so nas silil v Jugoslavijo,ki nas je v glavnem molzla.
    Še huje pa je to, da so nam boljševiki pobili in razgnali cvet slovenstva, uničili elito in sedaj smo praktično narod brez elite, ber tadicije, brez kulture in berz kulturnikov. To, kar se nam predstavlja kot kulturniki, so le družbenopolitični delavci, ki jih plačuje boljševistična oblast, ki še vedno vihti bič nad Slovenci.
    Dokler Slovenci ne bomo napisali svoje zgodovine, ne bomo narod. Ne bomo vedeli, kdo smo in kaj počnemo na tem svetu.

  • Sarkazem

    APMMB2, zelo dobro napisano!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI