Praznik kulture

Jurij Paljk 8.2.2017 6:53
 

Tudi Prešernov dan ali pa, kar po domače, Prešernova proslava, kot smo vajeni reči, kaj pomeni danes?

Gotovo to, da smo Slovenci eden redkih narodov, ki ima državni praznik kulture, pri nas pa se še vedno zbiramo na Prešernovih proslavah, a vendar je prav, da se vedno znova vprašamo, kaj ta dan sploh pomeni, če nam sploh še kaj pomeni. Zdi se, da pri nas tega vprašanja niti ne smemo več postaviti na dnevni red, ko pa iz leta v leto prisostvujemo navadi, da imamo skupno Prešernovo proslavo in niz manjših Prešernovih proslav po deželi. Kot je tudi ustaljen obred, da na predvečer praznika kulture gledamo osrednjo Prešernovo proslavo iz Ljubljane, nekateri izbrani iz naše sredine pa se je lahko tudi udeležijo.

In vsako leto znova poročamo o Prešernovih nagradah, o proslavah in nagovorih nagrajencev, a tudi naših govornikov. Včasih smo sami ugotovili, da postajajo naše proslave obred, da bi jim morali dati nove vsebine. Razhajali smo se tudi v tem, in se še, ali je prav, da sta jezik in narodna pripadnost temelja naše identitete, saj je vse več tistih med nami, ki narodne pripadnosti ne čutijo več za svojo, v zameno pa prisegajo na znanje slovenskega jezika.

Pa vendar bi morali razmisliti, kaj sploh pomeni kultura, kje se začne in včasih tudi konča kultura. Sami smo tudi večkrat napisali, da smo odločno za srčno kulturo, ki naj bo temelj vsega, saj smo za tako kulturo, ki se začne pri jutranjem pozdravu sosedu, iskrenem nasmehu in nadaljuje pri branju in izpostavljanju visoke Prešernove poezije. Kultura srca naj bo podlaga tudi kulturi jezika, ki je odraz naše duše in našega življenja, ne nazadnje tudi naše družbe. In tu bi se dalo še veliko, ogromno narediti!

Kultura do sočloveka pomeni sprejemati drugačnega in drugega, ne da bi pri tem pozabili, kaj smo in od kod prihajamo, predvsem pa vsaka kultura temelji na človečnosti, odprti in dejavni solidarnosti, prepoznavanju samega sebe v sočloveku.

O tem velja razmisliti ob letošnjem dnevu kulture!

Pripis: razmišljanje je bilo najprej objavljeno v tedniku Novi glas.

 

 
Značke:

7 komentarjev

  • svitase

    Kultura ima čvrst človekoljuben temelj, saj upošteva pozitivno kulturno dediščino naših prednikov, med katero spada tudi krščanska vera.

    Na ta način upoštevamo naravne, stvarstvene zakonitosti in vrednote ter bogatimo tudi svetovno kulturo.

  • Franc Mihič

    Na praznik kulture država slavi umetnost in nagrajuje umetnike za njihovo delo. Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer pa politike obtoži, da umetnost hira in umira v državi. Pravi tudi: »Samo umetnost lahko narodu oplemeniti njegovo podobo in jo ohrani na skupnem portretu zgodovine narodov. Če bomo izgubili umetnost, bomo izgubili vse.«
    Kitajski pregovor pa pravi: “Končni namen znanosti je resnica, končni namen umetnosti je užitek!”
    Kaj država najprej potrebuje, »resnico ali užitek«?

  • mirodel

    Kultura je tisto orodje ali sredstvo, ki dela iz človeka bitja bistvo človeka, pisano z veliko začetnico.

  • Vinko tolče čez kapitalizem, ki ga v Sloveniji ni, in prosjači za denar.
    Proslava?
    Ne, pač pa ura hinavščine družbeno političnih delavcev.

  • Zanimiv, če že ne šokanten, je tudi podatek, da je samozaposlenih v kulturi okoli 2.300, kar je ogromna številka! Med njimi najdemo kustose, arhitekte, vizualne umetnike, igralce, pesnike, kiparje, performerje, cirkuške artiste, iluzioniste, kaskaderje, klovne, lajnarje, pantomimike, pravljičarje, oblikovalce tekstilij in še in še.

    https://www.domovina.je/hiperprodukcija-kulture-za-navelicano-obcinstvo/

  • Od 100 zadnjih izrednih pokojnin (2000€ plus) je 96 “kulturnih”,dve športni, ena znanstvena.

    https://twitter.com/KorsikaB/status/829235589048307713


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI