Odprto pismo Lojzetu Peterletu o sporazumu CETA

Casnik 6.2.2017 7:35
 

Spoštovani gospod Lojze Peterle,

pišemo Vam kot poslancu v Evropskem parlamentu, saj bo le-ta 15.2.2017 glasoval o ratifikaciji trgovinskega sporazuma CETA.

Podpisani pozdravljamo prizadevanja Evropske komisije za poglobitev sodelovanja med Evropsko zvezo ter Kanado. To se nam zdi še posebej pomembno v času, ko Brexit, novi predsednik ZDA in vzpon skrajnih desničarskih strank po Evropi nazorno kažejo, da so čedalje večji sloji družbe razočarani in se ne počutijo dovolj varni, da bi se odpirali navzven.

CETA simbolično ponazarja odprtost Evrope in Kanade ter željo po sodelovanju. Žal pa po našem prepričanju s svojo vsebino postavlja ravno tak zakonski okvir, v katerem bo število razočaranih ljudi še naraslo. Analize jasno kažejo, da bo učinek sporazuma CETA na gospodarsko rast povsem zanemarljiv, povečala pa se bo brezposelnost. Tudi papež Frančišek je opozoril, da bo glavna posledica teh novodobnih trgovinskih sporazumov ta, da bodo bogati še bogatejši, revni pa še revnejši.

Ena najbolj spornih točk CETA je, da ustanavlja posebno sodišče za poravnavo sporov med državami in tujimi investitorji, ICS. Opozoriti Vas želimo na mnenje Evropske, Ameriške in Slovenske škofovske konference, ki opozarjajo, da to sodišče prinaša komercialnim interesom nepravično prednost pred ostalimi sloji družbe in vodi v slabitev pomembnih okolijskih ter delavskih standardov, standardov glede človekovih pravic in standardov o varstvu potrošnika. Dosedanje izkušnje s podobnimi arbitražnimi sodišči to zelo nazorno kažejo.

Do ICS so se kritično opredelili med drugim Evropska zveza sodnikov, Nemška zveza sodnikov in pravobranilcev ter mnogi profesorji prava po Evropi in po Kanadi. Ti izražajo dvom o skladnosti ICS z evropskim pravnim redom, Evropski parlament pa kljub temu ni želel, da Sodišče evropske unije prouči to vprašanje. Kako naj državljani zaupamo Evropski zvezi, če njeno vodstvo celo glasove najvišjih strokovnih teles preprosto presliši?

Julija 2015 ste s svojim glasom podprli resolucijo Evropskega parlamenta o sporazumu TTIP. V njej ste postavili kriterije, po katerih boste presojali, ali TTIP podpreti ali ne. Če po tej resoluciji presodimo sporazum CETA, se pokaže, da sporazum CETA na več ključnih točkah postavljenim kriterijem ne zadosti. Dosledno bi torej bilo, da CETA ne podprete.

Podpisani menimo, da CETA predstavlja zakonski okvir, v katerem bo dobiček daleč najpomembnejše vodilo družbenega delovanja. Varstvo okolja in delavske pravice so v CETA sicer omenjene, a ne v pravno zavezujoči obliki; po drugi strani pa se ustanavlja posebno sodišče ICS, na katerem lahko kapital učinkovito uveljavi svoj prav. Po našem prepričanju v središču pozornosti ne sme stati dobiček, ampak dobro narave in ljudi – tudi najšibkejših. Menimo, da so te vrednote blizu tudi Vam. Zelo bomo cenili Vaš prispevek k uravnoteženemu razvoju naše družbe, če boste glasovali PROTI ratifikaciji sporazuma CETA v Evropskem parlamentu in se zavzeli za čim prejšnje nadaljevanje pogovorov s Kanado, s ciljem pripraviti bolj uravnotežen sporazum.

S spoštovanjem,

dr. Urban Bitenc, Jernej Kurinčič OFM, Izak Matej Ciraj, univ. dipl. prav. in še 66 podpisnikov (imena hrani uredništvo)

 

 
Značke:

26 komentarjev

  • Zdravko

    Škoda, ker avtorji ne povedo kaj več o tem sodišču. Tudi meni je nenavadno in se sprašujem, kakšne pristojnosti naj bi imelo to sodišče, ki ga druga sodišča nimajo. V tem primeru bi to pomenilo samo, da bodo povozili duga sodišča. Celo za birokrate EU, ki ravnajo kumarice in mislijo, da je to potrebno in nujno, bi bilo to preveč.

  • Igor MB

    Čeprav s Kanadčani imamo skupne korenine, se meni pri teh sporazumih zdijo največja težava ravno kulturne razlike. V Združenih Državah je zasebna lastnina tako močno varovana, da v nekaterih državah še vedno lahko nekaznovano ustreliš vsakega, ki se brez povabila sprehaja po tvoji zemlji. Mi po drugi strani že iz Avstro-ogrske sem gojimo kulturo služnostnih poti.

    Po eni strani je povezovanje nujno. Veliko lažje se bomo trdno povezali z Američani kot s Kitajci, kjer nas čakajo še večji kulturni šoki. A po drugi strani imajo podpisniki peticije popolnoma prav, da bi povezovanje moralo potekati neprimerno bolj demokratično ergo v interesu državljanov EU in Kanade. Tako pa nas povezujejo elite, ki nam vsiljujejo svoje interese. Z nekimi čudnimi sodišči vred…
    Igor Đukanović

  • Matej Kovac

    »Analize jasno kažejo, da bo učinek sporazuma CETA na gospodarsko rast povsem zanemarljiv, povečala pa se bo brezposelnost.« ulala, naši krščanski antiglobalisti so postali vrhunski ekonomisti. Upam, da bodo objavili te “analize”, spominska Nobelova nagrada za Ekonomijo jim ne uide.

    Dejstvo je, da je svobodnejša mednarodna trgovina utemeljena na zadnjih dveh velikih mednarodnih trgovinskih sporazumih (GATT in ustanovitev WTO) potegnila iz absolutne revščine skoraj milijardo ljudi v Aziji. Cena za to je bila samo, da sindikalno organiziranim proletarcem na Zahodu ne rastejo več plače tako kot so jim rasle v petdesetih in šestdesetih letih in da je njihov dohodek samo trikrat višji od tistega, ki ga imajo za enako delo enako izobraženi azijci (in ne 10x kot je bilo to prej).

    Tudi majhni narodi z obrobja EU kot je slovenski, so imeli od svobodne čezmejne trgovine izjemne koristi. Prostotrgovinski sporazum CEFTA in sporazum z EU pred članstvom v EU sta bila gonilo slovenskega izvoza v devetdesetih, ki je najbolj vplival na rast standarda (tudi najrevnejših).

    Ad hoc-napadanje arbitraže je bedarija (v nemškem primeru pa forsiranje lastnih domačih pravil v mednarodnih odnosih). Alternativa arbitraži so mednarodna sodišča (kar je v bistu samo bolj institucionalizirana arbitraža) ali pa pravo ene od pogodbenic v poslu. Ni potrebno imeti prav veliko kolesc v glavi, da je jasno, da bo, če ni arbitraže, večji in močnejši partner vedno zahteval jusrisdikcijo prava ki mu najbolj ustreza (običajno domačega, a za nekatere ameriške firme je zaradi ostre protikorupcijke prakse ameriških sodišč, ugodnejše pravo držav v razvoju). Brez mednarodne ureditve bomo imeli Pax Americana, v Aziji morda še Pax Sinis in v EU prikrit Pax Germanica. Trump se tega zaveda. On v nasprotju z našimi antiglobalisti vsaj zasleduje svoje koristi.

    No, ker gospodje tako opletajo s škodljivostjo CETE, predlagam, da bodo konkretni in navedejo konkreten scenarij kako bi lahko imel škodo nek konkreten Slovenec (na primer po kakšnem scenariju bi zaradi CETA izgubil delovno mesto). Jaz navajam konkretne koristi: Slovenka storitvena podjetja in posamezniki v teh dejavnostih (programiranje, projektiranje, svetovanje, arhitektura) bodo mnogo lažje poslaovali na Kanadskem trgu, lokalna konkurenca ne bo mogla povečevati ovir za njihov vstop na trg. Velja sicer tudi obratno, samo da so za Kanadčane jezikovne in kulturne ovire mnogo večje. Arbitraža, če je altrenativa slovensko ali kanadsko sodstvo, pa je vsaj za slovenska podjetja balzam (razen če ne poskušajo goljufati, tako kot je poskušal slovenski arbietr Sekolec).

    • Menda je treba goljufati pri mednarodnem arbitriranju. Večinsko prepričanje v Sloveniji je, da je problem edino v tem, ker so Adama- Sekolca in njegovo Evo pri goljufanju ujeli.

      • butalec

        Le zakaj JAVNE investicije? Primestni vlaki so običajno polni in tudi privatniki so zainteresirani zanje. Dodatek Biciklja poveča število potnikov, torej bi moralo biti privat podjetje tudi zainteresirano za to. In seveda nekaj plačati, saj bi se jim povečal promet in dobiček.

        Podobno je pri možnostih vstopa pri vseh vratih avtobusa: to skrajša čas, ko je avtobus na poti. Torej je potrebno isto število avtobusov in voznikov za veliko več prepeljanih potnikov in to je spet dobičkanosno.

        Zeleni in levi, črni in desni, roke proč od davkoplačevalskega (mojega) denarja. Poiskati je treba poslovne modele, ki so rentabilni. JAVNA SREDSTVA SO ZGOLJ ALIBI ZA LENOBO IN NEINOVATINOST MANAGEMENTA INFRASTRUKTURNIH PODJETIJ.

        • Zdravko

          Ampak, to so res bolj javne investicije. Ker gre za monopolne dejavnosti, morajo biti državne. Potem pa se pri nas ponavadi na to koncesijsko prišlepa privatno podjetje, ki za pol predvidenega denarja izvaja storitev, plačano je v nedogled, trg pa državno zagotovljen. Samo še denar šteješ. Ampak to je problem mafijsko vodenega javanega sektorja.

          • butalec

            Zakaj, vraga pa to morajo biti monopolne dejanosti? Kje piše, da mora biti samo eno podjetje za avtobusni promet? Ali pa da lahko samo eno železniško prevozno podjetje ponuja potniški prevoz?

            Ravno zato, da ni takih podjetij, kot jih vi opisujete, je potreben čimbolj prosti trg in čezmejna konkurenca. Zaradi mene je lahko podjetje tudi iz Kanade, samo da je cenejše in/ali boljše.

  • Lucijan

    To pismo ni nič drugega kot reklana za Peterleta.

    • ja,tudi mene čudi,čemu je tu objavljeno neko zasebno pismo-pa čeprav z 69-imi podpisniki…

  • butalec

    Ojoj, še eni, ki so proti dobičkom! In niti konsistentni niso. Pišejo, da se bo povečala brezposelnost, ne bo pa vpliva na gospodarsko rast. Če je večja brezposelnost, običajno pade gospodarska rast 🙂

    No, zdaj pa resno: še vsak prostotrgovinski sporazum je bil pospremljen s strahovi in še vsak je prinesel pluse. Običajno nižje cene blaga in s tem višji standard. Protekcionizem je še ne tako daleč nazaj pripeljal celo do nepotrebne lakote (žitni zakoni v VB okoli leta 1840). Res pa je, da je dvignil dobičke zemljiških veleposestnikov. Nasprotovanje prosti trgovin i je torej povzročilo ravno obratno: revščino in celo lakoto nižjih slojev in ekstremno bogatenje aristokracije.

    Tako je tudi v primeru CETA: propagando zganjajo plačani lobisti in naivni posamezniki (useful idiots) v imenu tistih, ki jim bo ostrejša konkurenca sklestila dobičke. Potrošnik bo imel nižje cene.

    Seveda je treba argumente zaviti v celofan, recimo okoljevarstveni. Kot prvo, s standardi se da to preprečiti. Kot drugo pa je okoljevarstveništvo predvsem krinka za višje davke in posledično slabši standard. Okoljevarstveniki še niso prišli do tega, da kombinirajo višji standard z varstvom okolja (recimo racionalna raba energije vs. prepovedi vožnje, ekološki odvoz odpadkov, ki bi mortal POCENITI komunalo, saj dobi komunalno podjetje denar za sekundarne surovine, nižje cene ekohrane (manjši stroški zaradi neuporabe škropiv) ipd).

    Kot zadnje pa še sodišče za poravnave med investitorji in državami. Kot prvo, gre za PORAVNAVE, torej dogovor, ne diktat. Pred časom smo imeli sistem, kjer je bila država visoko nad podjetji. Reklo se mu je socializem. Njegovih katastrofalnih rezultatov menda ni treba posebej razlagati. V svobodnem gospodarstvu pa zmagajo pravni argumenti.

    Skratka: 500 mio Evropejcev se trese pred 25 mio Kanadčani. Se vam ne zdi to malce čudno?

    • Seveda so v tvoji luči ljudje, ki želijo da tržna ekonomija deluje na socialno občutljiv in ekološko varovalen način neki žleht butli, ki hočejo, da je standard ljudi čim nižji, kajne?

      Kako pa bi ti, pametnjakovič, reševal pretirano onesnaženost ozračja v evropskih mestih, posebej v časih dolgotrajne temperaturne inverzije in neprevetrenosti drugače kot tudi z omejitvami osebnega in tovornega prometa? Cel kup evropskih mest tako dela. Tudi Ljubljana bi morala, ker zdravstveno nevarno prekoračuje dovoljene vrednosti PM delcev ( kar povečuje obolelnost ljudi in skrajšuje pričakovano življenjsko dobo). V center Trsta recimo že davno ni dovoljeno peljati v starih avtih z visokimi emisijami.

      In kako lahko zanikaš da so davki lahko uspešna spodbuda za bolj racionalno rabo energije? Enako kot subvencije za ukrepe zmanjševanja energetskih ( predvsem toplotnih) izgub.

      Davki niso izraz zlobe tisteh, ki menda hočejo, da bi ljudje slabše živeli. Davki so lahko povsem racionalna stvar. Vse je v pravih odmerkih in dozah- od zdravil do davkov.

      • butalec

        Ekologi razmišljate samo o omejitvah in prepovedih. Pozitivnega programa nimate. Sedanja.prometna ureditev LJ je povzročila dolgotrajne zastoje, ki seveda blagodejno vplivajo na okolje, kajne? Pozitivni ukrepi pa so: vpeljati vlake v smeri sever jug ( npr. Kranj-Ivancna gorica) in vzhod zahod (npr. Litija – Postojna) na 15 minut. Ob vlaka imata postaje v raznih delih mesta (npr. Vič, Tobacna), vlaka se srečata na centralni postaji na sosednjih peronih, da je dostop enostaven. Ob vsaki postaji vlaka je Bicikelj, ki ga najames s karto za vlak. Ravno tako lahko na vlak vzameš svoje kolo kot lahko danes vzameš kovček. Avtobusni promet pospešimo s tem, da lahko vstopa s pri vseh vratih- skrajša se čas postankov na postajah.
        S temi ukrepi bi se ljudem SPLAČALO uporabljat javni Prevoz, z vašimi so PRISILJENI. Opazite razliko? Z “mojimi” ukrepi imajo ljudje poleg čistejše ga okolja tudi višji standard.

        Glede davkov: ja, so racionalna kategorija. Ravno zato ne smejo biti visoki. Kajti nizki davki dvignejo gospodarsko rast, ki poveča davčne prilive in hkrati zmanjša odlive, ker je potrebnih manj socialnih pomoči.

        Racionalno rabo energije spodbuja večja konkurenca, ne pa višji davki. Če ni konkurence, podjetja višjo ceno energije enostavno prelijejo v višje cene svojih izdelkov. Če konkurenca je, podjetja ves čas znižujejo stroške, tudi stroške energije. Za večjo konkurenco pa je prostotrgovinski sporazum kot nalašč.

        • Z večino tega, kar si zdaj napisal, se strinjam. Me veseli, da si bil v prvem odstavku konkreten. A vendar predlagaš stvari, ki so možne le kot javni projekt. Tu je praktično nemogoče, da bi bile te investicije v čist javni promet rentabilne, torej ne moreš računat na privatnega investitorja. Javni projekti terjajo denar. Denar javni investitor ( država, občina) dobi z davki. Ergo, tudi zato ne gre brez njih.

          • butalec

            Zgleda, da sem prejle narobe prilepil odgovor. zdaj ga še pod pravi tekst.

            Le zakaj JAVNE investicije? Primestni vlaki so običajno polni in tudi privatniki so zainteresirani zanje. Dodatek Biciklja poveča število potnikov, torej bi moralo biti privat podjetje tudi zainteresirano za to. In seveda nekaj plačati, saj bi se jim povečal promet in dobiček.

            Podobno je pri možnostih vstopa pri vseh vratih avtobusa: to skrajša čas, ko je avtobus na poti. Torej je potrebno isto število avtobusov in voznikov za veliko več prepeljanih potnikov in to je spet dobičkanosno.

            Zeleni in levi, črni in desni, roke proč od davkoplačevalskega (mojega) denarja. Poiskati je treba poslovne modele, ki so rentabilni. JAVNA SREDSTVA SO ZGOLJ ALIBI ZA LENOBO IN NEINOVATINOST MANAGEMENTA INFRASTRUKTURNIH PODJETIJ.

          • JAVNA SREDSTVA SO ZGOLJ priložnost za krajo, ki jo oblast ne izpusti.

  • Opa, skrajni levičarji izvajajo pritisk na Peterleta.

  • “Ameriške in Slovenske škofovske konference, ki opozarjajo, da to sodišče prinaša komercialnim interesom nepravično prednost pred ostalimi sloji družbe in vodi v slabitev pomembnih okolijskih ter delavskih standardov, standardov glede človekovih pravic in standardov o varstvu potrošnika. Dosedanje izkušnje s podobnimi arbitražnimi sodišči to zelo nazorno kažejo.”
    =====================

    Evropa se hvali s svojo zaščito delavskih in človekovih pravic, enako Kanada. In sedaj se najdejo neki skrajni levičarji, ki “modro” ugotovijo, da bi pa večja povezava Kanade in Evrope pomenila slabši položaj za omenjeno.
    Ma, “geniji” so tile skrajni levičarji. 🙂

    • Ni vsako povezovanje dobro povezovanje.

      “… in se zavzeli za čim prejšnje nadaljevanje pogovorov s Kanado, s ciljem pripraviti bolj uravnotežen sporazum.”

      Niso vsaka civilna družba, ki se briga za politiko, skrajni levičarji.

      Butaste parole.

    • ***

  • Prav res me zanima, kakšen motiv imajo tile socialisti Urban Bitenc, Jernej Kurinčič, Izak Matej Ciraj idr. da so se tako zavzeto lotili te teme?
    -ali so tako naivni in totalno nasedli ultralevičarski propagandi (isti kot LGBT gibanja, isti kot occupy WS, isti kot zaščitniki “beguncev”, isti kot fanatiki ozona in CO2, isti kot borci za vodo, isti kot antitrump gibanje, vsi v zelo dobri korelaciji s Sorosevimi skladi Odprte družbe, ki se trudi zminirati celotno zahodno civilizacijo in še posebej EU)
    -ali je za njimi nek lobi (varianta nacionalnega interesa)?
    -ali niso uravnovešeni?

    Namreč kar na pamet naštevati neke floskule, ki so v glavnem brez vsake povezave z naslovno temo, od intelektualcev bi človek pričakoval, da bodo kritično preverili kaj podpišejo in ne kot ovce podpisovali pamflete, ki spominjajo na prejšnje čase.

    Samo za primer:
    -kaj ima delavski razred s CETA?
    -kaj ima varovanje okolje s CETA? Mar Kanada ni ena od držav z najlepšo in najbolj varovano naravo?
    -kaj imajo dobički s CETA? Saj je vendar normalno, da vsak dela za denar (razen Časnika mogoče) in da poskuša čimveč zaslužiti in širiti podjetje. Mar pisci mogoče niso nikoli hoteli dobiti višje plače? Podjetja menda res verjetno niso videli od blizu in ves čas živijo v iluziji da denar/hrana pade iz neba…
    -kaj imajo multinacionalke s CETA? Stavim da vsi uporabljate produkte multinacionalk (avto od multinacionalke Volkswagen, telefon od multinacionalk Samsunga ali Appla, vozijo se z vlakom multinacionalke Siemens, kolo od multinacionalke Scott, aspirin od multinacionalke Bayer, kofe od multinacionalke Illy, itd.), izkušnje pri nas z multinacionalkami so za razliko od nacional-tajkunskih zgodb v 95% zelo pozitivne (Lek/Novartis, Pivovarna/Heineken, Železarna/SIJ, Revoz/Renault, ……).
    -v čem je sporna arbitraža ali sodišče – to je mehanizem civiliziranega sveta – ali naj se raje streljamo ob nestrinjanju? Ali naj če nekdo pri nas po balkansko ponaredi Cocacolo, le ta mirno gleda krajo intelektualne lastnine?
    -pa ne mešati papeža in škofovskih konferenc v to iz nekih iz konteksta iztrganih izjav. Papež je menda že tudi podprl LGBT gibanja, kontracepcijo itd. – vsak vzame iz njegovih včasih malo nepremišljenih izjav kar mu paše.

    Se strinjam, da je treba biti pozoren, zato so se pogajalci tudi pogajali nekaj let. Seveda je treba varovati okolje in vgraditi varovalke v nacionalno zakonodajo, ampak ne se pa vnaprej bati ene najbolj civiliziranih in demokratičnih držav na svetu. Sem prepričan da ob trgovinskem sporazumu z Rusijo ali Kitajsko ne bi bilo takega hrupa. Hrup pa v 90% prihaja od ljudi, ki po mojem prepričanju še nikoli niso zaslužili za svoj kruh s svojimi rokami in živijo v iluzijah še vedno trajajočega blagostanja po 2WW.

    Sicer pa itak ne moremo nič narediti, potem ko ste uspešno razkrinkali chemtrailse, prevzem vodnih virov in cepljenje multinacionalk za redčenje človeške rase, slišal sem da bodo menda zdaj začeli zastrupljati ljudi in okolje kar iz vesolja iz novih satelitov, SpaceX bo začel leteti že na 14 dni, se že dogaja… alo – nova kost in aktivacija, protesti, izjave, pogrom iz MSM, !

    • Kaj če bi se za začetek ti malo manj šel najbolj pametnega med pametnimi in malo manj omalovaževal vrednost in premišljenost izjav papeža Frančiška? In nenazadnje skrajnega levičarstva malo manj obtoževal podpisnike neke izjave, ki to zanesljivo niso …

      Glede varovalnih standardov z vidika okolja, prehrane, zdravja – Evropa in Kanada trenutno nimata slabih, ampak tudi ne identičnih standardov. Če je dogovorjen najmanjši skupni imenovalec standardov obojih, obstaja nevarnost, da Evropa svoje standarde spusti ponekod za desetletja nazaj. Kanada je v glavnem lepo ohranjena država. Je pa velikanska malo poseljena država. Evropa pa je nasprotno, v glavnem zelo gosto poseljena. Kanadski standardi v Evropi pač ne bojo dali kanadskih rezultatov.

      Zadržki pred močjo in vplivom multinacionalk niso nujno iz trte zviti. Multinacionalke so velike ribe, ki žrejo malo konkurenco. Veliko vprašanje je, če njihova prisotnost na dolgi rok znižuje cene. Vsekakor lahko uničujejo domača delovna mesta in domače lastnike manjših podjetij.

      V nacionalnih država normalno velja jurisdikcija demokratično voljenih zakonodajalcev. Nesprejemljivo je, da se prisotna firma ( multinacionalka) ne bi avtomatično podrejala jurisdikciji demokratično voljenega zakonodajalca in demokratično voljenih kontrolnim ustanovam.

      Nesprejemljivo je tudi, da bi z davčnimi mahinacijami prikrajšala državo in državljane, kjer posluje in davke za to poslovanje plačevala oz. ne plačevala v davčnih oazah. Vse to so fenomeni, ki se v ogromnem obsegu že dogajajo. Obstajajo verjetno dokaj upravičeni strahovi, da takšni in podobni trgovinski sporazumi možnost takih za državljane škodljivih mahinacij, še povečujejo.

      • Zdravko

        Ampak zdaj pa ti chemtrailse spuščaš. O papeževih izjavah, ki jih z lahkoto pretolmačiš v kar hočeš, ima v resnici prav. Ravno zdaj berem, da bi se morali kristjani opravičit gejem. Pa bodi pameten.
        Da avtorji naj ne bi bili levičarji, imaš prav. Posebno g. Kurinčič, mi ni jasno kako je med podpisniki.
        Vendar pa je pismo izredno šibko, slabo argumentirano, kot bi vedeli o CETI toliko kot jaz, pa se repenčili zraven.

        In kot sem se spomnil, belgijci so blokirali CETO ravno zaradi ICS in, če se prav spomnim ICS sodišč ni več v sporazumu. Če je to res, kaj potem še ostane avtorjem?!

  • Zdravko

    Mimogrede, ali ni na pritisk Belgije rešitev z ICS arbitražnim sodiščem izpadla iz CETE? Torej je argument avtorjev napačen?!

  • Avtorji pisma pravijo, da glavno vodilo sporazuma ne sme biti dobiček gospodarskih družb, ampak okolje in najrevnejši.

    Torej je po njihovem mnenju rešitev v demokratičnem socializmu. Tam dobiček ni pomemben. Potem bodo ljudje srečni kot na Kubi in v Severni Koreji. Poleg tega predpostavljajo, da s tem sporazumom prenehajo veljati domači npr. okoljski predpisi, kar seveda ni res.

    To je navaden socialistični pamflet.

    • Če nekdo misli, da je lahko glavno (in edino) vodilo nekega sporazuma, ki vpliva na medčloveške odnose, dobiček, potem je samo navaden malikovalec.

      Človek ne živi samo od kruha…

  • Podpiram sporazum CETA in prostotrgovinske sporazume.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI