Naj imata zakonca skupen denar?

Aleš Čerin 6.2.2017 7:08
 

Nekoč nas je obiskala gospa, ki je bila odlična prodajalka sesalcev zelo znane firme. Ko smo jo iz nekakšne vljudnosti spustili v stanovanje, si je zadala nalogo, da nam na vsak način proda drag sesalec. Stal je dve zelo dobri mesečni plači! Gospa nam je posesala po vseh kotih in razstavila po stanovanju več kot šestdeset filtrov, s katerimi je dokazovala, da imamo velik problem s čistočo. Med drugim mi je očitala, da sem neodgovoren oče, ker izpostavljam svoje otroke alergijam. Potem so prišla na vrsto pogajanja glede nakupa …

Ko je gospa že izčrpala kar nekaj možnosti in potem, ko sem uspešno zavrnil glasovanje o nakupu sesalca (gospa je predlagala, da glasujejo vsi – tudi otroci), se je spomnila močnega argumenta, ki naj bi ženo opogumil za nakup in naredil razpoko med nama: “Saj imajo gospa svoj denar!” A midva sva imela skupen denar in za nakup sesalca mora biti večina – oba torej. In jaz nisem bil za to.

Denarne zadeve so težka tema

Ni prav veliko presenečenje, da so denarne zadeve med zakoncema vir mnogih prepirov in tudi – ni presenetljivo – denar botruje veliko ločitvam. Pa pravzaprav niti ne denar, pač pa različnost odnosa do denarja med zakoncema. Eden bi zapravljal več, drugi manj, eden bi kupil to, drugi ono. Mož bi kupil avto, žena pa novo kuhinjo, če povem zelo klišejsko.

Sam sem na primer v času mladosti najinega zakona veliko zapravljal za jadralno padalo in vso opremo, ki gre zraven. Prav nič poceni, denarja za marsikaj mnogo bolj pomembnega ni bilo, a za padalsko opremo se je pa vedno našlo. Da bo varno … je bil prikladen izgovor in dober argument.

“Eno meso” tudi na področju financ?

Saj poznamo stavek ‘Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta oba eno meso’ (Ef 5, 31), ki se štirikrat ponovi v Svetem pismu. Govori o treh stvareh: o zapuščanju staršev, pridruževanju zakoncu in edinosti med njima. Pustimo danes ob strani prvi dve in se posvetimo tretji in še to le na področju financ.

Ali postati ‘eno meso’ pomeni edinost tudi na področju financ? Vendar, kako naj se uskladiva v ‘eno meso’, ko pa prihajava iz družin z različnim odnosom do denarja: pri enem od zakoncev so se o denarju pogovarjali odkrito, drugje je bila to tabu tema, pri enem sta imela ‘ata in mama skupno blagajno’, pri drugem pa sta imela ‘ločene proračune’? Kako pa naj prideva do edinosti, če pa se vedno spreva, ko se pogovarjava o financah? Se že pojavi kaj, kar naju zapelje v vode prepira. Poleg tega pa velja, da ‘denar tako in tako pokvari človeka’, in če pokvari človeka, gotovo pokvari tudi zakon. Zato se ne spodobi kaj veliko govoriti o njem. Še Sveto pismo pravi, da je ‘korenina vsega zla je pohlep po denarju’ (prim. 1 Tim 6,10). Če dobro preberete ta stavek, lahko opazite, da pravzaprav ne govori o tem, da je denar korenina vsega zla, pač pa pohlep po njem … Vsekakor, denar je močna reč – za slabo in tudi za dobro. V tem sva si zakonca velikokrat edina, a teme vseeno raje ne načneta. Da je mir.

Če se povrnem k edinosti v zakonu, ali ni tako, da naj bi zakonca, ko stopita na skupno pot začela s kulturo ‘midva’, namesto, da bi nadaljevala s kulturo ‘jaz’. Tudi na področju denarja in odnosa do njega. In zakonca naj bi seveda uporabljala svojilni zaimek ‘najino’, namesto ‘moje’. Vsak evro, ki pride v ‘najino’ družino, je ‘najin’ in ne od onega, ki ga je prinesel. Vsak evro, ki gre iz ‘najine’ družine, sva ‘midva’ porabila in ne oni, ki ga je v resnici porabil. Za oboje – za služenje in porabljanje – sva odgovorna midva. Oba. Skupaj. Enakopravno.

Kako priti so skupnega denarja?

Nič težjega kot to! Včasih se sicer kakšnemu paru to kar čudežno zgodi. S časom namreč opazita, da je eden bolj spreten v ravnanju z denarjem, zaupanje med njima je veliko, in se prepustita temu, kar se je samo po sebi zgodilo med njima. Idealno, a večinoma ne gre tako lahko. In s časom se lahko spridi, če se s to temo ne ukvarjata redno.

Je bila pa v zgornjem odstavku omenjena besedica zaupanje, ki je ključnega pomena – tudi in predvsem – ko gre za skupen denar. Zaupanje se pa izgrajuje počasi, s pogovorom in na praktičnih primerih v vsakdanjosti življenja. Tako, da noben od zakoncev ne izkorišča drugega in da noben od njiju nima niti občutka da ga, tako, da noben od njiju ne zapravlja velikih zneskov brez skupne odločitve.

Veliko skušnjav je tule, potrebnih je veliko pogovorov ter veliko ljubezni in spoštovanja. To pa je edino kar lahko pripelje do ‘enega mesa’ na področju financ. A se splača. Tudi zato, da ne kupiš precenjenega sesalca samo zato, ker ima ‘gospa svoj denar’, da mož spozna, da obstaja še kaj drugega kot egoizem letenja s padalom. In če tega ne spozna sam, se ga “sklati z neba”.

Foto: www.freeimages.com, Pipp

 
Značke:

10 komentarjev

  • Trma pa taka. Uboga žena. Življenjska napaka, da ni pustil kupiti tistega sesalca. Še danes ne uvidi, koliko lepše za vse v družini bi bilo lahko življenjem s tistim sesalcem s 60 filtri vred.

  • Pri nas tudi imamo skupne finance: mož služi, žena zapravlja. 🙂

  • Naj imata zakonca skupen denar?

    Seveda. Saj imata različne projekte …npr:
    – žena družino, mož pa ljubico,
    – žena sestanke in lepotičenje, mož pa šport
    – …

    Staromodna je pač misel, da sta mož in žena eno.

  • Pri vseh 60 filtrih bi sam uporabil protiargument, da preveč čistoče slabi imunski sistem človeka.

  • Guardini

    Če je denarja samo za najnujnejše, ni teh problemov. Če ga je pa več, pa zna biti problem in se kupujejo, na primer, predragi sesalci.

  • Ljubiti v dobrem in slabem, bolezni in zdravju,… spoštovanje sebe in sozakonca, v tem vrstnem redu, da, ljubezen, ki gre v najgloblji intimen odnos, odnos, v katerem se odločajo odločitve večnoživljenjskega pomena za njiju, za njune otroke…Ko je to prečiščeno, je odgovor na vprašanje skupnega denarja je zelo enostaven.

    • Hvala draga nrk! Ja, do tega je treba priti. In to ne gre zlahka in hitro. A z denarjem je treba začeti ravnati takoj, ko to še ni razčiščeno, ko je še mnogo predsodkov in mitov o denarju še zelo živih, slabih ali preprosto drugačnih praks iz matičnih družin še nerazrešenih. Zato je mnogokrat tudi odnos do denarja celo ovira, da do teh intimnih globin ne pride.

      Vse dobro.

  • Blaž Otrin

    Pri denarju se vse neha, pravi rek, a če imata zakonca globok in ljubeč medsebojni odnos, njuna dvojina zaobseže tudi finance. Seveda pa ne velja obratno, da skupne finance pomenijo tudi dober odnos.

  • Martin_

    Če nimata skupnega denarja, ni potrebno, da imata skupno posteljo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI