Čas za razločevanje

Matevž Sedej 23.1.2017 7:32
 

trump_umestitevMed spremljanjem inavguracije Donalda Trumpa me je nekajkrat obšla misel, da gledam kak sodobni milenarističen film, ne pa prenosa v živo. Izvolitev Donalda Trumpa je resnično mejnik v zgodovini. Na položaj najmočnejšega človeka sveta se je povzpel nekdo, ki je zaobšel vse običajne norme predsedniškega kandidata in vztrajno nakazuje, da bo zaobšel tudi vse predsedniške standarde. Nekatere stavke iz govora Donalda Trumpa bi lahko izrekel Josip Broz ali pa severno-korejski voditelj, boljševik ali skrajni desničar, novi svetovni voditelj iz Bensonovega »Gospodarja sveta« ali Altisim iz Rebulovega »Pred poslednjim dnevom«, slovenski ultra-levičar ali kdo od evropskih populistov, ki so se v soboto zbrali v Koblenzu.

In vendar bi tudi vsak razumen in dobromisleč človek lahko Trumpu pritrdil, ko je kritiziral okostenele birokrate in neučinkovite politike. Njegova kritika globalnega gospodarstva je v neki točki celo podobna kritiki, ki jo na račun globalizacije izreka človek in verski voditelj, ki je svetlobna leta oddaljen od Trumpa: papež Frančišek.  A papež Frančišek seveda nima v mislih upada kupne moči ameriškega srednjega razreda, kar skbi Trumpa. Če bo Trump s carinami odvračal ameriška podjetja od postavljanja tovarn v Mehiki, bo morda dvignil zaposlenost v ameriškem »rjastem pasu«, poimenovanem po zapuščenih tovarnah, a bo izdelke napravil verjetno dražje za novo zaposlene. Kdo bi se znašel v tej zmedi? Prost pretok blaga in kapitala (in ljudi) lahko na enem koncu vodi v brezposelnost, na drugem pa budi upanje; lahko je korist za sebične najbogatejše in hkrati v pogubo revnim. Na Trumpovi inavguraciji je bilo še najmanj srednjega razreda – novinarji so opazili bodisi bogate ali revne privržence Trumpa. Protekcionizem ali zaščita, ki jo je Trump postavil v središče svojega gospodarskega programa ima za ene pozitiven, za druge negativni izraz.

Trumpov  »America first« lahko pomeni zdravo pamet, lahko pa sebičnost. Biti najmočnejša in najbogatejša država na svetu pomeni tudi večjo odgovornost, pred njo ni moč ubežati. Trumpovi pomisleki o smiselnosti ameriške vloge v Natu in odvračanja ruske nevarnosti v Evropi niso v prid Srednji in Vzhodni Evropi, tudi ne v korist miru na Zahodnem Balkanu. Če bo Trump uresničil svoje zunanjepolitične napovedi, bo tudi Slovenija sčasoma manj varna.

Ob vsem tem je zmeden tudi slovenski levi establishment. Trump je s svojimi izjavami in obnašanjem v predvolilni kampanji priskrbel – po mnenju slovenske levice – najboljši dokaz o pravi naravi desničarjev. Na Trumpa da je dovolj že pokazati in že je jasno, kakšni da so vsi, ki so desno od levega: brutalni, nesofisticirani, polizobraženi nacionalistični mačoti. (Detajl: »levi« Obama se je v javnosti pogosto pojavljal z roko v roki s svojima hčerkama, medtem ko je predsedniški pol-slovenski sin na spevodu po ulicah Washingtona osamljeno taval ob strani bogatega očeta in lepe matere. Kar se slednje tiče lahko rečemo, da je glede na vse negativne stereotipe močno presegla pričakovanja.)

Pa vendarle ta demonizirani Trump govori o Rusiji zelo podobno kot slovenska levica, kar ji seveda ugaja. (Če je ruski špijonsko-propagandni mašineriji uspelo poseči v ameriško volilno kampanjo, ali ji ne bo še veliko lažje poseči v slovensko? Koga bi pri nas podprl Putin?) In dejstvo, da je v Beli hiši sedaj Slovenka, bo pač izkoristila tudi aktualna slovenska garnitura, naj ji je Trump všeč ali ne. (Zares: kaj bi lahko bila boljša brezplačna reklama za Slovenijo kot so bile besede enega izmed govornikov na slavnostnem kosilu v Washingtonu, ki je pred svetovnim TV občinstvom dvakrat dejal, da je kristal iz Slovenije najboljši?)

Po slabega četrt stoletja neverjetno naklonjene zgodovine (obdobja, ki ga je Slovenija na začetku le izkoristila za osamosvojitev in vzpostavitev sicer še precej šibke demokracije), se svet spet vrača v stare tirnice geopolitike, v hladni mir, kot je to nekdo poimenoval. Trump, Le Penova, AfD, Farage, gibanje Pet zvezdic, Orban, filipinski predsednik itd. so produkti tega obdobja. V različnih delih sveta, upoštevaje lokalne družbene in zgodovinske okoliščine prihajajo na površje politična gibanja in voditelji, ki vsak na svoj način odgovarjajo na lokalne zamere, ki jih do globalizacije goji lokalno prebivalstvo. Neuspela, nedokončana tranzicija v Srednji in Vzhodni Evropi je le poseben primer, regionalni pojav globalizacije.

Seveda naš levi establishment rad pohiti in za našega lokalnega populista tujim opazovalcem takoj ponudi Janšo, Primca in druge voditelje na naši opustošeni desnici. Ne moremo reči, da je naša desnica brez populističnih prvin. Celo to je res, da del desne politike in del desnega tiska zaenkrat še precej previdno kaže simpatije do Trumpa in populističnih gibanj v Evropi (in je nezaupljiv do papeža Frančiška); desni medij je npr. nizozemskega Wildersa zelo naivno in nepoznavalsko imenoval za patriota. Slovenska desna sredina z naklonjenostjo spremlja tudi Trumpov obračun z mediji, pozabljajoč, da so profesionalne in etične norme ameriškega časnikarstva seveda krepko višje od naših domačih. Toda na sreči je na desni očitno le še dovolj razuma, da do eksplicitne identifikacije z evropskim populizmom ni prišlo.

In pravzaprav do tega poistovetenja – razen morda navidezno – tudi ne more priti. Kajti razočaranje, s katerim je Slovenija globoko prežeta, ni isto za ponižane in razžaljene desne volivce na eni strani in za razočarance med zvestimi volivci levice na drugi strani. V nekaterih točkah se strahovi in želje obeh skupin gotovo tudi strnejo, a Janez Janša verjetno ne bo nikoli pritegnil delavke na minimalni plači, ki jo za 1. maj navduši pesem Kombinatk. Kakor nedeljnika s štiristo evri pokojnine nekje na Štajerskem zlepa ne bo prepričal Luka Mesec.

Iz teh razlogov je populizem doslej pri nas najbolj plodna tla našel prav na levi: v anti-kapitalistični, jugo-nostalgični in naivno multi-kulturalistični politiki naše ultra-levice, pa tudi v že dalj časa znanem pojavu na hitro vzpostavljenih in zmagovitih strank. Kaj je drugega kot populizem in nizka demokratična kultura, če volivci oddajo glas stranki, ki se z obljubami korenitih sprememb pojavi nekaj mesecev pred volitvami? Ta pojav se je pri nas zgodil samo na levici. Desnica je doslej obljubljala le, da bo pometla z rentniki levice – obljuba, ki zanima le zveste volivce desnice. Slovenski (levi) volivci v rentnikih ne prepoznavajo krivcev za svoj ekonomski položaj. Drugače je bilo na Madžarskem, kjer je bilo volivcem dovolj leve korupcije in so izvolili Orbana – kar pa še ne pomeni, da so izbrali pravo alternativo. Slovenska desnica se glede populizma torej zaenkrat kar dobro drži.

Prihaja zahteven čas. Seveda lahko načelno pritrdimo kritikam negativnih plati globalizacije in utrujenosti zahodnega političnega modela. A hkrati moramo jasno reči ‘ne’ avtoritarnim eksperimentom in anti-kapitalistični retoriki. Seveda smo lahko kritični do brezglave Evrope, ki ne zna priseljencem postaviti svojih upravičenih zahtev, a moramo hkrati zavračati sovraštvo do tujcev in gojiti solidarnost, kristjani ljubezen do bližnjega. Seveda moramo biti kritični do pretirane birokratskosti in drugih napak Bruslja, a hkrati nikakor ne smemo iz rok izpustiti Evropske unije, ki Evropi zagotavlja mir in kolikor tolikšno varnost pred najbolj negativnimi stranmi globalizacije.

Potrebno bo torej natančno razločevanje duhov, tujih in domačih. »Konzervativna« smer, v katero naj bi se sedaj gibal svet, le v majhnem delu odgovarja zdravemu zavzemanju za spoštovanje krščanske tradicije in evropskega (krščanskega) humanizma. Ta smer je lahko kristjanom v tolažbo le v toliko, kolikor bo, če bo, zaustavilo najbolj agresivne oblike militantnega sekularizma. (Lahko pa tudi izzove še obsežnejšo reakcijo vojakov in svečenikov skrajnega sekularizma.) Trump je anti-levičar, ni pa ne krščanski demokrat in ne sodelavec Karitasa. Le nekoliko slovenski.

 
Značke:

23 komentarjev

  • Če bo gospod predsednik kaj iz govora:

    “Predolgo je le majhna skupina ljudi v našem glavnem mestu imela koristi od vlade. To so plačevali ljudje. Washington je cvetel, a ljudje niso bili deležni tega bogastva. Politiki so napredovali, toda delovna mesta in tovarne so se zapirale. Elite so ščitile same sebe, ne pa državljanov naše države. Njihove zmage niso bile vaše zmage. In medtem ko so oni praznovali v naši nacionalni prestolnici, je bilo za naše družine po naši deželi bore malo praznovanja.”

    skušal spraviti v življenje, mu prerokujem kratko življenjsko dobo. Nekaj podobnega usodi JFK.

  • Donald Trump je nosilec novega časa.
    Prepoznal je dekadentnost tako imenovane leve inteligence, ki negira osnovni naravni postulat, razvoj.
    Prav zaradi dekadentnisti so ZDA zgrmele in niso več vodilna država sveta, zato pa se je svet sprevrgel v nered, v kaos, ki ga je potrebno ponovno urediti. A ne z mnajšinami, z marginalci, z iztirjenci, mamilaši in nevrotiki,pred vsem pa ne z lažnimi preroki, ki govorijo o enakosti, dejansko pa živijo na račun drugih.
    Kaj bi Madona počela, če ne bi pobrala vsaj po dolar od naivnih ljubiteljev. Tako je postala milijonarka in zavaja ljudi. Zaka ne deli plošč, ampak jih prodaja?

    • tolmun1 tolmun1

      Skrajni čas,APMMB2,da v ZDA prime v roke vajeti človek,ki bo postavil prave ljudi
      na prava mesta,sicer bodo madone in madoneži skupaj z anarhisti spravili državo
      na kant,še huje pa je,da se porajajo v ZDA zametki komunističnih postopačev,ki kot
      hijene čakajo na svojo priliko!Ne gre samo za Trumpa in Melanijo,sodrga ima višje cilje,njihov cilj je,nič več kavbojev s klobuki širokih krajcev,narodna noša naj bi
      postala adidasova trenirka!Ne bo dolgo,ko bo poročevalec RTV SLO letal po Ameriki v
      rdeči adidasovi trenirki!

  • Zelodko

    Problem, ki ga ima del slovenske desnice s Trumpom, je v dejstvu, da pozablja, da nasprotnik mojega nasprotnika še ni nujno moj prijatelj. Slovenska levica s svojo tradicionalno etiko cilj-posvečuje-sredstva bo imela s posvojitvijo Trumpa manj problemov: prijatelj mojega prijatelja (Putina) je tudi moj prijatelj.
    Fenomen Trump je medalja z več kot le dvemi platmi. Če je njegov odpor do politične korektnosti in do povampirjene levice osvežujoč, zaskrbljujeta njegov protekcionizem in izolacionizem (kakršna sta po Veliki ekonomski krizi posredno omogočila Hitlerja) pa tudi zaničevanje povojne ureditve sveta, ki je 72 let preprečevala svetovno vojno. Provociranje vzpenjajoče se a zelo nestabilne Kitajske namesto sodelovanja z njo ne more prinesti nič dobrega, ravno tako kot prilizovanje samodržcu Putinu, katerega cilj je restavracija Sovjetskega imperija. Zlovešče je tudi Trumpovo zaničevanje EU, ki ni le ekonomska unija, kot si mnogi zlahka predstavljajo, temveč zavarovalna polica proti prevladi evropske geopolitike, ki je bila razlog vojnam od časov Napoleona pa do Prve svetovne vojne, s katero so bila zasejana vsa gorja 20. stoletja. Žal preproste duše na desni v Trumpu vidijo le upor proti skorumpirani levici in anonimnim evrokratom, pozabljajo pa, da je Trump voljan s par potezami peresa podreti ta nepopolni a še vedno najboljši svetovni red do sedaj.

  • Odličen, zelo dobro niansiran članek in presoja Matevža Sedeja. V celoti bi ga podpisal.

    Ne poznam avtorja. Razmišlja pa zelo neodvisno od slovenske medijske in publicistične scene. Tako leve kot desne. Glede na to bi morda domneval, da prihaja iz goriškega zamejstva.

  • Zdravko

    Mene sploh ne skrbijo vsi ti pomisleki:
    – prijateljstvo s Putinom, je le navidezno. Niti najmanj ne pričakujem od Trumpa da bi se lizal s komunisti. Torej, dokler bo Putin pripravljen tolči ruski komunizem, bo ok.
    – protekcionizem in izolacionizem nista sploh uresničljiva v današnji ZDA. Njihovo gospodarstvo je tako prepleteno mednarodno, da nič od tega ni nevarnega. Je pa prav, da se ustavijo menagerske inovacije “poceni delovne sile”, kot vodilni tehnološki in celo kar znanstveni dosežek naše dobe.
    – provociranje Kitajske, skrajni čas, da se nekaj stori glede ekspanzionizma Kitajskih komunistov, polnih denarja, za razliko od raztrganih revolucionarjev

    • Zelodko

      “Dokler bo Putin pripravljen tolči ruski komunizem, bo ok.”

      Putin, preverjeni kader KGB – komunistične politične policije – da zatira komunizem? Nasprotno, vse ključne pozicije Putinove nomenklature zasedajo ex-KGB, Putin slavi Stalina in objokuje propad SSSR. In če se danes razglaša za protikomunista, na stvari ne spremeni nič. Komunizem je bil vedno itak le ideološki futer za množice, ki je neki kriminalni združbi omogočal neomejeno oblast in privilegije. Nič več kot tehnologija za dosego in ohranjanje popolne oblasti. Putina z njegovim zatiranjem opozicije, dušenjem svobode, imperializmom in vojaškimi grožnjami sosedom bi namesto za internacionalnega socialista kvečjemu lahko označili za nacionalnega socialista.
      izražanja in okupacijo

      • Zdravko

        Drži. Razlika je, da Rusija in Putin nimata več ambicij po “svetovni revoluciji”. Rusija se seseda samo vase, njeni bivši komunisti se ropajo med seboj in Rusija bo tonila vse globje. Približno kot Slovenija.

        • Uh, če kdo sanja o oživljanju imperialne politike in to tudi počne, je to prav Putin. Še celo sovjetsko himno je zato nazaj vpeljal. In Stalinov kult. Rusija je ekonomsko manj močna od ene same večje zahodnoevropske države, tudi demografsko rapidno nazaduje, ampak obnaša se, kot da je glavni tekmec za svetovni primat.

  • svitase

    Na Trumpa je mogoče gledati tudi drugače:

    – opozarja, da je treba ustaviti ekstremno in škodljivo globalizacijo
    – da je treba biti iskren in reči bobu bob, ne pa zavajati ljudi
    – da je treba držati besedo( NATO in soprispevati zanj itd.)
    – da se je treba nasloniti na tradicionalne vrednote in spoštovati stvarstvene zakonitosti, ne pa ravnati nasprotno in povzročiti svetovni življenjski nered ( črnci in Arabci bi naj živeli v Evropi ne pa v svoji domovini, za Evropejce pa se še ne ve kje….)

  • svitase

    Tudi medijem kaže, da ne smejo zlorabljati svojo oblast.

    Prav tako feministkam, da ne smejo zlorabljati svoj poseben položaj….

  • svitase

    Sveži veter smo rabili, ki bo marsikaj razgalil, kar je bilo zdaj prikrito.

  • svitase

    Napovedal je konec svetovnemu neredu, ki ga je omogočal skrajni liberalizem ob pomoči levičarjev.

  • svitase

    V marsičem je podoben Janši, ki je pri nas rekel bobu bob, kar je bilo nesprejemljivo za tiste, ki niso vajeni govoriti ljudem resnice.

  • svitase

    Trump nekoliko bolj spoštuje življenjsko vodilo – ljubi svojega bližnjega kot samega sebe.

    Manj pa seveda tiste, ki niso bližnji.

  • svitase

    Prav gotovo ni življenjsko, da bi bili do tujcev, ki niso zvesti svoji domovini enako radodarni kot do domačinov, ki so zvesti svoji domovini.

    • Zdravko

      Ti in človekoljubje nimata veliko skupnega.

      • V kakšnem smislu ? … za te besede potrebujem razlago !!

  • svitase

    Zvestobe je vsekakor danes zapostavljena in nestimulirana.

    Poglejmo: zvestoba v zakonu, prijateljem, domovini, podjetju, vrednotam, veri, zdravi pameti…

    In se kar lahkomiselno obregnemo – je pač danes tako, ker je to moderen trend.

    Še huje je, ker je nemogoč in starokopiten tisti, ki še da nekaj na zvestobo.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI