Razpad Demosa je razbil enotnost naroda in ponovno ustoličil levico

Franci Feltrin 17.1.2017 6:20
 
Foto: Anton Tomažič.

Foto: Anton Tomažič.

Konec preteklega leta je minilo 25 let, ko je 30. decembra leta 1991 (del) predsedstva politične koalicije Demos v Dolskem pri Ljubljani sklenil, da se koalicija Demos na državni ravni razpusti in da se do maja 1992 izvedejo volitve v državni zbor po določilih nove ustave. Tak sklep je brez posveta številnih občinskih odborov in njihovih predsednikov ali vodij volilnih štabov, ki so bili ključni v predvolilnem času in v času plebiscita, sprejelo nekaj posameznikov s predsednikom Demosa dr. Jožetom Pučnikom in predsednikom poslanskega kluba Demos dr. Francetom Zagožnom. Kot podpredsednik poslanskega kluba Demos sem takoj sklical sestanek Demosovih (126) poslancev, katerega se, žal, velika  večina ni udeležila. In to je bil prvi udarec Peterletovi vladi, ki se ga, žal, takrat še ni zavedal. Še danes sem prepričan, da je bil razpust koalicije DEMOS ena ključnih napak desnice, po slovenski osamosvojitvi. Izgubljeno zaupanje slovenskega prebivalstva čutimo še danes. Po zgolj dveh letih je znova v polnosti zavladala levica.

Takrat sem bil podpredsednik poslanskega kluba Demos in sem politična trenja med levim in desnim polom v vodstvu Demosa poslušal in občutil tudi v zakulisju. Zato z vso resnostjo trdim, da s(m)o bili za tako stanje krivi levi in desni. Levi, ker so bili revolucionarni in so takoj po osamosvojitvi Slovenije predlagali in izrinili iz politične scene vse, ki nismo bili levičarji. Desni pa zato, ker je bilo, mislim na vodstvo Demosa, že vse od ustanovitve medlo in neodločno. To se je pokazalo tudi takoj po zmagi na volitvah, ko so mnogi uradniki iz starega režima ostali nedotaknjeni.

V času Demosove vladne in skupščinske večine, so bili nekateri visoki državni uradniki v času enopartijskega sistema celo svetovalci vodilnim politikom Demosa. Zato ni naivno trditi, da je razpustitev koalicije Demos usmerjala leva politika, ki je to delala iz ozadja, že vse od svojega poraza na volitvah. Prvi pritiski na Demosovo koalicijo, oziroma na njihove levičarje v vodstvu Demosa, so se agresivno začeli takoj po deset dnevni vojni, da je potrebna zamenjava Vlade in Skupščine. Dejstvo pa je, da so bili večina vodilnih v koaliciji DEMOS člani nekdanjih Zveze komunistov Slovenije. Ker tega takoj niso uspeli doseči neposredno, je iz ozadja preko medijev stopila v javnost partijska elita in z nekaterimi članki in komentarji stalno ponavljala zahtevo po odstopu predsednika vlade Lojzeta Peterleta.

Da so za to zahtevo stali nekdanji vodilni komunisti me je prepričal, danes že pokojni Janez Lukač, takrat podpredsednik Zbora občin, ki je bil kot »zamrznjeni član« Zveze komunistov Slovenije, v decembru 1991 povabljen na praznovanje starega leta, na Bled. Tam so staro leto praznovali številni vplivni člani iz nekdanjega vrha CK ZKS in tudi vodilni strank takratne opozicije.

Ob nazdravljanju novega leta je vrh KPS, čeprav so se razpustili, razkril svoj politični scenarij za leto 1992, ki se je glasil nekako takole: do konec leta 1991 bomo od znotraj zrušili koalicijo Demos, po novem letu bomo predlagali in izglasovali nezaupnico vladi Lojzeta Peterleta. Ko bomo ponovno imeli oblast v svojih rokah, pa bomo s pomočjo medijev počasi razkrajali popularnost in moč cerkve, ki je v času slovenske osamosvojitve dobila nov zagon.

In res! Tretjo konstruktivno nezaupnico je 22. aprila 1992, vložila stranka ZSMS. Le ta je bila izglasovana, zato je sredi Demosovega mandata vlado prevzel dr. Janez Drnovšek. In tako je po dveh letih, ko je bila Slovenija priznana, tudi od ZDA in ni bilo več strahu, da bi nas ponovno okupirala Jugo armada, v Sloveniji ponovno prevzela oblast stara leva politična struja. Kaj bi bilo, če tega ne bi bilo, je po 25 letih zgolj ugibanje.

Po mojem osebnem prepričanju za razpad Demosa ni bil vzrok naša politična in nazorska opredeljenost, pač pa paket zakonskih predlogov, ki jih je v jeseni 1991 predlagala takratna skupščina. Med njimi je bil predlog zakona o postopnem preoblikovanje družbene lastnine, oziroma, da se le ta postopoma privatizira in tudi predlog zakona o denacionalizaciji, o vračanju po vojni krivično odvzetega premoženja. Ta dva predloga pa sta bila za levi del koalicije sporna.

Prav na podlagi teh dveh zakonov je bil oblikovan tudi predlog zakona o razdelitev kupnine od prodane vrednosti družbenih podjetij. Le te, naj bi se 10% steklo tudi v državni sklad, kot je to določal Zakon o denacionalizaciji. Sklad naj bi deloval po načelu dobrega gospodarja. Država bi s pridobljenimi sredstvi, v letih 2018 končno izplačala vse odškodninske zahteve upravičencem, ki so se odpovedali vračilu v naravi ali pa je bila njihov nekdanja lastnina nevračljiva.

 
Značke:

55 komentarjev

  • svitase

    Novi Demos je mogoč le na podlagi podobne vrednotne naravnanosti strank.

    Posebno veščino zahteva iskanje skupnega imenovalca teh vrednot.

    Vrednot, ki po logiki stvari, gradijo posamično in skupno slovensko dobro.

    • domoljub1

      BES kot novi DEMOS
      Ker komuniciram po načelu “ŠTO NA UMU, TO NA DRUMU”, (in ker sem pač tehnik in ne družboslovec) bom konkreten.
      Že mnogokrat sem zapisal: ČE ČLOVEK LJUBI IN SOVRAŽI S SRCEM, POTEM BI MORAL SVOJE VODITELJE IZBIRATI Z GLAVO.
      Moram pa se strinjati z ugotovitvijo, da brez čustev pri volivcih ne gre, zato je ta moja teza očitno čista iluzija.
      Predlagam in dajem pobudo za ustanovitev društva (nikakor politične stranke) z imenom SPD-BES (slovensko povezovalno društvo-bratstvo, enakost,svoboda), (za to ime uveljavljam avtorstvo), ki postane sredinski povezovalni jeziček na tehtnici družbenega odločanja v Sloveniji.
      Zakaj društvo?
      Dve skrajnosti obstajata:
      a. Da vsi vse vedo (anarhija).
      b. Da prvi vse ve, drugi pa nič (totalitarizem).
      Nobena od teh skrajnosti ni sprejemljiva. Družbeni sistem lahko optimalno funkcionira le ob ustrezni demokratični hierarhiji. Struktura društva je po mojih dolgoletnih izkušnjah najprimernejše orodje za to.
      Kdo naj bi bili člani tega društva (seveda so lahko tudi politične stranke)?
      Kako umiriti oziroma uravnotežiti ponorele vrednote (vzpostaviti HARMONIZEM)?
      Skrajno poenostavljen matematični zapis družbene blaginje po moje je:
      MATEMATIČNA FORMULA ZA BLAGINJO SLOVENSKIH DRŽAVLJANOV
      ( a/3 + b/3 + c/3) × X=Y
      Y- blaginja državljanov oziroma HARMONIZEM (nasprotje od revščine državljanov in vseh drugih ozko ideoloških »IZMOV«)
      X- marljivost in požrtvovalnost državljanov (nasprotje od pišmeuhovstva in proračunske miselnosti)
      a- liberalni kapitalizem (nasprotje od državnega intervencionizma)
      b- krščanski socializem (nasprotje od demokratičnega socializma)
      c- resnicoljubni patriotizem (nasprotje od koruptivnega klientelizma)
      Konstante a, b in c morajo biti zagotovljene na podlagi pristojnosti in nalog vseh treh vej oblasti,
      (Poslanstvo države je v tem, da ustvarja v državi takšen red, da bodo pridni in pošteni bolj uspešni kot zviti in leni. Ali še bolj preprosto, temeljna naloga države je, da preganja in sankcionira laž),
      spremenljivka X pa je v domeni vsakega posameznika.
      Te tri sodobne vrednote je možno razložiti preko Platona, troedinega krščanskega Boga oziroma so to: upanje, ljubezen, vera, kot pojmi iz preteklosti in neizbrisen pečat naše kulture.
      Ker žal ne gre brez personifikacije posameznih idej oziroma vrednot, si predstavljam kot trenutne javno izpostavljene nosilce idej na primer sledeče sodržavljane (potencialne člane društva SPD-BES):
      a- liberalni kapitalizem: Blaž Vodopivec, Bojan Štih, Petra Sovdat, Rado Pezdir………
      b- krščanski socializem: Aleš Primc, Metka Zevnik, Franci Donko………
      c- resnicoljubni patriotizem: Bojan Dobovšek, Lucija Ušaj, Matej Avbelj, Klemen Jaklič, Andraž Teršek……
      Predpogoj za vse sodelujoče pri takšnem projektu pa je, da jih presejemo skozi naslednje sito:
      -da nimajo dosjeja sodelavcev ali virov SDV (UDBE) in do sedaj niso bili člani ZKS ali druge ozko ideološke politične stranke,
      -da so vztrajni, prizadevni in pogumni,
      -da v zasebnem življenju nimajo očitnih podjetniških, gospodarskih ali drugih klientelističnih navez in privilegijev,
      -da so ponosni na našo domovino in jim resnično ni vseeno, kaj se dogaja v naši družbi,
      -da so pripravljeni javno zapriseči (pri vsem, kar jim nekaj pomeni in v kar verjamejo – ne proforma kot prisegajo ministri), da so za boljšo prihodnost družbe, kateri pripadajo tudi otroci in vnuki, po vseh svojih močeh in sposobnostih prispevati svoj delež.
      Nekdo mi je pred kratkim v komentarju oponiral, da lahko takšne sodržavljane najdemo samo še v kakšni zakotni fari. Če je temu res tako, potem ja za Slovenijo rešitev, da imamo še kakšno zakotno faro. Jaz pa menim, da temu ni tako. Zagotovo je tudi v urbanih okoljih še mnogo takšni sodržavljanov, ki padejo skozi navedeno sito.

      PS: “Levica” dobro razume besede Walterja Lippmanna, ameriškega novinarja in dvakratnega Pulitzerjevega nagrajenca, ki je nekoč rekel, da ljudstvo ni dovolj pametno, da bi lahko sledilo kompliciranemu političnemu dogajanju in razumevanju zapletenega dogajanja v ozadju. Zato mu je treba ponuditi ceneno medijsko hrano, ki jo lažje prebavi, medijske smeti, okužene z lažjo. To za slovensko politično levico ni kaj posebnega, saj vse njeno vladanje temelji na laži in prevari. Zato tudi njeni mediji ne morejo biti kaj drugačni.

  • svitase

    Krepijo se naj veščine povezovanja in sodelovanja, zaradi graditve posamičnega in skupnega slovenskega dobrega, ne pa veščine razdora.

  • svitase

    Čim se gradijo veščine razdora, se ve, da se gradi posamični egoizem na škodo uravnoteženega razvoja skupnega slovenskega dobrega, od katerega je odvisno posamično dobro.

  • domoljub1

    Avtor pravi:
    “Dejstvo pa je, da so bili večina vodilnih v koaliciji DEMOS člani nekdanjih Zveze komunistov Slovenije”.
    Dodati moram, da so bili morda ključni v koaliciji tudi na seznamu sodelavcev ali virov UDBE. (oba pokojna Zagožna, Petrele, Bučar je bil bivši KNOJ evec…..). Tudi če bi bili spreobrnjeni, so jih imeli bivši kolegi v šahu.
    Divide et impera (po rimsko). Deli in vladaj. Domnevno najstarejši trik zavojevanja. Državo razdeliš in jo s tem pripraviš, da se prebivalci koljejo med seboj, namesto da bi se borili skupaj proti sovragu.
    Še malo simbolike: Kdo je sovrag? Očitno tisti ki povzroča razdor med ljudmi. Grki so ga imenovali diabolos in so ta trik zavojevanja očitno uporabljali že pred Rimljani.

    Pesnikove priprošnje (tako rekoč izganjanje sovraga): “Edinost, sreča, sprava, k nam naj nazaj se vrnejo”, nikakor nočemo upoštevati.
    Skrajni čas bi že bil, da se Slovenci nehamo ideološko deliti.
    Pogoj za to pa je vsekakor, da za našo lepo Slovenijo Slovenci izberemo za svoje voditelje in odločevalce ljudi (tudi po obstoječi volilni zakonodaji je to možno), ki jih presejemo skozi naslednje sito.
    -da nimajo dosjeja sodelavcev ali virov SDV (UDBE) in do sedaj niso bili člani ZKS ali druge ideološke politične stranke,
    -da so vztrajni, prizadevni in pogumni,
    -da v zasebnem življenju nimajo očitnih podjetniških, gospodarskih ali drugih klientelističnih navez in privilegijev,
    -da so ponosni na našo domovino in jim resnično ni vseeno, kaj se dogaja v naši družbi,
    -da so pripravljeni javno zapriseči (pri vsem, kar jim nekaj pomeni in v kar verjamejo – ne proforma kot prisegajo ministri), da so za boljšo prihodnost družbe, kateri pripadajo tudi otroci in vnuki, po vseh svojih močeh in sposobnostih prispevati svoj delež.
    Le tako presejani predstavniki ljudstva bi po mojem mnenju lahko predstavljali povezovalno in državotvorno, programsko in razumsko sredinsko politično skupino, ki bi Slovenijo usmerila k švicarskemu HARMONIZMU.
    Že večkrat sem zapisal: ČE ČLOVEK LJUBI IN SOVRAŽI S SRCEM, POTEM BI MORAL SVOJE VODITELJE IZBIRATI Z GLAVO, čeprav vem, da je morda v Sloveniji to v tem trenutku še utopično.

    • Kapodistrias

      Načeloma se zelo strinjam s presejalnim sitom in pogojem, ki jih morajo kandidati izpolnjevati. Bojim pa se, kdo bo postavil to sito. Če bo to spet neki “centralni komite”, ne bomo prišli daleč. Za začetek poti do boljše družbe bi bilo dovolj že to, da gremo vsi na volitve.

      • Potem bi morale bit obvezne, kot so ponekod v svetu.

      • Sito kot vezni člen med državo (oblastjo) in družbo …
        In še kot varovalo proti rezanju štrlečih špic !

  • Pozablja se na Janšo. Prav on je s pomočjo Bavčarja pomagal uničiti DEMOS. Potem imamo notri razne Mencingerje, Pučnike, Zagožne, Pirnate…. vsi našteti so bili v partiji.

    • Praktično vsi, ki so bili v času osamosvajanja družbeno aktivni, so bili pred tem ali člani ZK ali SZDL-ja, ki je bil pod strogim nadzorom partije. Toda večina med njimi je bila iskreno za demokracijo in svojo državo. Brez njih osamosvojitve tudi ne bi bilo.

      Tedaj druge možnosti ni bilo. Osamosvojitev je bila uspešno izpeljana, demokratizacija pa še ne.

      • “Osamosvojitev je bila uspešno izpeljana, demokratizacija pa še ne.”

        Seveda demokratizacija ni bila možna, ker ni bilo lustracije. Sedaj to skoraj vsi vemo, tedaj pa vsaj voditeljem DEMOSa to ni bili jasno.

        • Kako naj bi izpeljali lustracijo, če so bili sami člani ZK ?

  • Tudi sam menim, da je bil zakon o preoblikovanju družbene lastnine osnovni vzrok za razpad Demosa. Rezultat tega so monopoli in več ali manj celotna družbena lastnina v rokah “naših”.

    Toda preteklosti se ne da spremeniti. Lahko se pa iz nje kaj naučimo. Ali smo se kaj naučili? Ni videti. Spet smo priča razkolništvu. Zato obstaja precejšna verjetnost, da bo kontinuiteta do konca speljala, kar si je zastavila.

  • Zdravko

    To, da se je Demos sam razpustil, je meni povsem nerazumljivo. Kako se lahko tako skregaš med sabo? Kaj so bili spori, pa nikoli nismo zares izvedeli. Toliko slabše. Če so se sami razpustili, bi morali za seboj pustiti jasno sled zakaj.

  • Tudi če bi se Demos ne samorazpustil, se upam trditi, da je bila velika verjetnost, skoraj gotovost, da bi izgubil naslednje volitve.

    Ponoven vzpon levice na oblast še ne bi bil konec sveta. Skoraj v vseh ex-komunističnih državah se je po enem ali dveh mandatih demokratičnih sil zgodila vrnitev levice. Zaradi prevelikih, neizpoljnenih pričakovanj ljudi.

    Problem Slovenije vidim bolj v tem, ker Demos oz. njegovi nasledniki kasneje niso bili zmožni prepričati in vrniti se nazaj na oblast. ( Tudi na Poljskem so se vrnili za določen čas ex-komunisti h koritu. Ampak kje so zdaj?) To je problem očitno še danes.

    • Zdravko

      Saj to je problem samorazpustitve. Seveda niso znali kasneje strniti vrst. Saj so se že razpustili. To je pomenilo razpad desnice, ampak tak, iz temelja. Zato bi bilo nujno imeti jasne razloge, ker drugače se na desnici lahko samo lovijo za rep.
      Ne gre torej le za poraz pred levico, ampak za totalno samodestrukcijo.

  • svitase

    Točno to.

    Desnica večina podemovskega obdobja ni obvladala veščin, kako strniti vrste in pridobiti volivce.

    Če se ni pridobilo dovolj volivcev, niso krivi volivci, ampak tisti, ki jih niso znali pridobiti z atraktivnim volilnim programom.

    Uspešnost političnega delovanja, se meri po volilnih rezultatih.

    • Kapodistrias

      Točno to.
      Ampak kako naj imajo (po)demosovci politične izkušnje in kako naj obvladajo veščine oblasti oziroma vladanja, če prej nikoli niso bili v tem položaju, vedno le na pozicijah “drugorazrednosti”. Pač otroške bolezni demokracije. Ne moremo jim tega zameriti. Drugače je z levičarji. Ti dobro obvladajo mojstrovino, kako priti na oblast in jo zadržati. Saj to je (večinoma) tudi edino, kar znajo, kar obvladajo.

  • Franc Zabukošek

    “Razpad Demosa je razbil enotnost naroda in ponovno ustoličil levico” !!!???
    Tako izhodišče za analizo ponovne vladavine “levice” ni verodostojno, kajti koalicija Demos ni bila nikoli enotna, kakor tudi narod ni bil nikoli enoten. Bil je bolj ali manj složen, seveda v različnostih, ki so bile vedno bogastvo naroda.
    Enotnost je bila ideološko zaukazana po revolucionarjih in njih zločinih.
    Vzpostavitev SDZ-ja je bila taktična poteza za prevlado nad konservativnim polom SKD v Demosu. To je povzročalo stalna trenja, kar so spretno izrabljali dediči ZKS, ki niso bili izločeni kot deležniki za oblast v demokratičnem redu. To ni bilo in izgleda, da tudi ne bo.
    Uvid v pravo resnico bo volilno telo nagnilo, da bo volilo pravo pomladno strukturo, ki je različnost, ki z složnostjo lahko doseže prave spremembe.
    Gre za to, da se poštenjaki družijo, grešniki pa služijo (zaradi osebnih interesov) grešnikom, ki so ostali pri oblasti, ker niso bili zaradi služenja ideologiji izločeni.
    Sedaj velja samo zdrav razum in odločnost za volilno udeležbo po kriteriju, po “njih delih jih boste spoznali” in zavest da pri politiki gre za resničnost v pravu, pri krščanstvu pa za verodostojnost, ki je temelj zaupanja v poštenost in svobodo osebnega tržnega gospodarstva, ki je garant človekovega dostojanstva.

  • Zelodko

    Lekcije razpada Demosa za današnjo rabo:
    1. Izkušnje desnice vsaj zadnjih 25 let ter politični in ekonomski realizem narekujejo skrajno previdnost, da ne rečem paranojo, glede pravih namenov levice, naj ti zgledajo še tako neškodljivi in dobronamerni. Paktiranje zaradi ljubega miru, ki kratkoročno zgleda upravičeno in konstruktivno, se za desnico dolgoročno največkrat izkaže za paralizarajoče ali celo uničujoče. Potrebno je torej premišljevanje vsaj pet potez vnaprej.
    2. Demokratični dialog znotraj desnice je pogoj njenega preživetja, a bogate izkušnje z navideznimi in kasneje povampirjnimi iz leve vrinjenimi »demokrati« in »reformisti« terjajo od nas, da vnaprej pripravimo poteze za nevtralizacijo infiltriranih levih agentov in provokatorjev.
    3. Ekstremni pojavi ksenofobije, sovražnega govora v medijih in v javnosti ali odkritega politično motiviranega nasilja, pa naj se prebarvajo v leve ali desne barve, zaslužijo učinkovito, nepriStransko in takojšnjo obravnavo policije in sodstva. Med levim in desnim ekstremizmom so razlike kvečjemu v odtenkih, rezultati pa so identični.
    4. Učinkovit dokončni pregon parazitov, ki so državo do sedaj izčrpavali in jo še vedno spravljajo na kant (bančna luknja, preplačan cestni križ, goljufiva privatizacija, kadrovski tsunami na DUTB in v vseh ostalih paradržavnih udbaških napajalnikih, …)
    5. Ko bo oblast ponovno v rokah demokratične desnice, je treba že na začetku mandata – ne glede na odpor povampirjenega levega mainstreama – uvesti globoke pa čeprav nepriljubljene reforme pravosodja (vključno z lustracijo), javnih medijev (radikalno zmanjšanje osebja na RTVSLO in menjava družbenopolitičnih delavcev z mladimi sodelavci s preverjeno integriteto), privatizacijo maligno upravljane državne lastnine, davčne zakonodaje, zdravstva (izkoreninjenje udbaških napajalnikov), zunanje politike (tu niti ne gre za reformo, prej za obuditev od mrtvih) v smeri integracije z evroatlantskimi državami prihodnosti (D, A, CZ, SK, PL, ZDA, CDN, …), itd itd.

    • Igor MB

      Prisrčna hvala za tretjo točko. 🙂

      A pri medijih menim, da narobe ocenjuješ. Tudi na levici tipičen bralec Mladine meni, da je treba ljudem na desnici le odpreti oči o Grimsovih pravljicah, pa bodo takoj spremenili razpoloženje do beguncev. A dejansko je politično prepričanje dano. Nerodno izražanje o njem pa le posledica iskrenega političnega prepričanja, ki je dedno in se v Sloveniji praktično ni spremenilo od vstaj iz leta 1848. Res so od takrat konzervativci malo in liberalci precej izgubili na račun socialistov, a razmerja se skoraj nespremenjena ohranjajo iz roda v rod. Morda se kratkoročno da doseči, da volivci levice ali desnice na naslednjih volitvah ostanejo doma. Ampak tudi če do tal sesujemo SDS, njihovi bivši volivci na naslednjih volitvah ne bodo volili Združene levice pač pa neko (že obstoječo ali še verjetneje novo) desno stranko z identičnim programom in “novimi obrazi”.

      • Zelodko

        Implicitna primerjava SDS in ZL se mi zdi neupravičena. Če parlamentarna ZL s svojo anahronistično bajonetno-boljševiško retoriko res spada na ekstremno levico, bi njen analog na desni iskali mkvečjemu v kakšni SLO-pegidi in nekaj zmedenih posameznikih na socialnih omrežjih, ki jim v njihovi zahojenosti ni jasna groza nacizma in antisemitizma, podobno kot Mescu & co. ni jasna groza boljševizma. Kar hočem povedati je, da nas iz vidika številčnosti mnogo bolj ogroža skrajna levica od skrajne desnice. A kot sem že napisal, med njima je razlika kvečjemu v retoriki, manj pa pa v metodah in rezultatih. Slovenske zgodovine 19. stoletja ne poznam najbolje, zato ti lahko le verjamem na besedo o globoki dedni zakoreninjenosti političnih prepričanj.Vendarle pa bi si upal trditi, da leto 1848 ni moglo imeti niti približno takega učinka na kolektino (pod)zavest kot ga je imela državljanska vojne 1941-45 ter 45 let totalitarizma. To obdobje nas definitivno dela različne ne le od Zahodne Evrope, ampak različne in žal razvojno inferiorne tudi od Vzhodne Evrope, morda z izjemo Rusije, kjer je bila revolucija tudi avtohtona.

        • Kapodistrias

          Se strinjam. Če bi šli v analizi slovenske stvarnosti še globlje, bi ugotovili, da pri nas sploh ni desnice, kaj šele skrajne desnice. Še lastniki kapitala, ki naj bi bili po definiciji desničarji, so pri nas skoraj izključno levičarske provinience. Pri nas je skoraj vse obrnjeno na glavo.

      • Kapodistrias

        Samo totalni trotl bo volil Združeno levico. Pri SD in podobnih levičarskih strankah je vsaj najti ljudi, ki so dobronamerni, pač preparirani s svojimi idoli in ideologijami, tudi privilegiji (npr. za javni sektor naj bi bil dober le levičar), pri ZL pa gre večinoma za same nakladače, parazite, brezdelničarje (ne otepajo se delnic, ampak dela).

      • To lahko verjamejo, ampak dejstva kažejo, da ima desnica prav, levica pa rada omejuje svobodo in cenzurira.

  • Igor MB

    Saj ste si sami odgovorili, kako je DEMOS izgubil zaupanje. Tudi jaz sem namreč na prvih večstrankarskih volitvah od sedmih štiri glasove dal strankam te koalicije. A sem bil razočaran. Volivci smo hoteli sporazumno a hitro osamosvojitev Slovenije. Recimo, da je to še koliko toliko bilo tako. Strinjali smo se s tudi prehodom iz socializma v kapitalizem. In srčno smo si želeli članstva v EU, kar smo na simbolni ravni izrazili že med operetno “vojno” z izobešanjem evropskih zastav. A nismo dobili odločnega prehoda gospodarstva na tržno pač pa hiperinflacijo. Nismo dobili stotine novih zakonov in ureditev prej slabo reguliranih družbenih podsistemov pač pa denacionalizacijo. Od vseh projektov se je z zornega kota mene kot volivca koalicija DEMOS odločno lotila le denacionalizacije. OK, denacionalizacija ni bila nepričakovana. A ne v takšnem obsegu. Tako smo ogromno plačali (tako prave kot namišljene dolgove), a za ta denar dobili le malenkost boljšo državo. No pravzaprav je ta prvih nekaj let bila celo slabša (razen pri kvaliteti zraka), saj smo še dolgo lovili predvojni BDP.

  • Dragi moji DEMOSovci.

    Ko govorimo o DEMOSu si je potrebno postaviti eno vprašanje:
    Po popisu iz začetka devetdesetih je bilo katoličanov v Sloveniji vsaj 75%. Po podatkih je imelo volilno pravico 1.491.471 volicev. 75% od 1.491.471 je 1.118.603 volivce.
    Znotraj DEMOSa sta dve stranki s krščanskim (katoliškim) pedigrejem skupaj dobili le 140,403 (SKD) + 135,808 (SLS) = 276,211 glasov. Ostali katoliški glasovi so se porazdelili med ostale stranke DEMOSa ali pa šli celo kam drugam (?). Ampak leta 1990 od potencialnega katoliškega telesa zmanjka 1.118.603 – 276,211 = 842.392 glasov?!?!?!?
    Vsi nekdanji DEMOSovci, ki se tu prerekate – kje so ti glasovi?!?!?! Rezultat je bistveno slabši kot za HDZ na volitvah na Hrvaškem! Kaj ste delali, kaj je delala Cerkev?!?!?

    In še celotno tranzicijsko obdobje je slika podobna. Če vzamemo zadnje volitve iz leta 2014, ko je bilo št. volivnih upravičencev 1,713,067 in to delimo z bolj skromno oceno (nižjo od Cerkvene), da je katolikov v Sloveniji 55% dobimo 942,186 glasov! SDS+NSI+SLS so leta 2014 dobile 264,446 glasov. Celo manj kot na prvih demokratičnih volitvah!! Zmanjka 677,740 glasov!

    Razen, če se začnemo realno pogovarjati in štartamo iz trditve, da je v Sloveniji 264,446/2,064,188 = 13% katolikov?!?!?!

    • Verjetno je bilo 75% le formalnih in ne resničnih katolikov. Večina njih je bila krščena, a so izgubili kakršnokoli povezavo s KC in njenim naukom. Zato niso bili nič vezani na to skupino in se vrednotno tudi niso čutili kot njeni pripadniki.

      Volili so tako, kot vsi ostali, ki se niso opredelili za kristjane.

      Če bi hoteli ugotoviti, koliko je res katoličanov, bi morali vedeti, koliko jih kolikor toliko redno hodi v cerkev. KC te podatke morda ima. Če jih ima, jih ne izda, ker za KC niso ugodni.

      • Nekateri podatki so v letopisu Katoliške Cerkve in primerjave št. krstov, cerkvenih, civilnih porok, ločitev itd. Ampak vseeno se vsaj za leto 1990 zadeva ne izide.
        ČE (velik ČE), pa je zadeva že leta 1990 res bila s strani Cerkve glede vere tako zavožena, potem pomeni, da je Slovenija ena izmed najbolj dekatoliziranih držav v Evropi v 20. stoletju (v primerjavi s Slovaško, Hrvaško, Poljsko). In tu se ob vsem sočustvovanju s Cerkvijo glede preganjanja odpirajo mnogo bolj globoka vprašanja, ali je Cerkev preveč paktirala/se družila s komunisti v obdobju 1945-1989 in zato NIKOLI ni zmogla vsaj delne katoliške obnove(Oman je v intervjuju rekel, da je 30% obnova predvojnega katoliškega življa realnost in maksimum).

        Lahko bi pisal o katoliških in “katoliških” statistikah še o ostalih volitvah, pa mislim, da sem že pred meseci. Procenti in absolutne številke so tam-tam: slabe!

        Ker so te številke tako slabe in ker se o situaciji tu ne govori realno bom še enkrat povedal: Novi DEMOS bi bil škodljiv, niti ni več možen! Vsi, ki se tu prepirate ste nerealni.

        Mogoče je rešitev v postopni krepitvi katoliške in ne katoliške konservativne civilne družbe. Ker v sili še hudič muhe žre se bojim, da ima tu Primc z navezavo na Kreka in močno socialno (‘kvazi’-socialistično) noto, na žalost prav. Kot tudi nekateri duhovniki kot je pater Gržan – ki me izjemno moti, ker zelo udriha po “neoliberalizmu” in daje intervjuje Cerkvi sovražnim inštitucijam, ampak na žalost tako je.

    • 13% katolikov?

      Ja, to bi znalo biti. Koliko je nedeljnikov po zadnjem letnem poročilu škofovske konference?

      • Naš pokojni župnik bi to številko popravil: nedeljniki so eno, a ‘pokončnih kristjanov’ je še bistveno manj. Malo pred smrtjo je skrušen predvideval, da smo kakšne 3 % …

        • Popravek: SAMO kakšne 3 %.

        • Smo samo 3%? Potem bi bilo pa dobro začeti selekcijo, koga sploh spustiti v nedeljo v cerkev k maši. Ne more se vendar svinjam še naprej biserov metat, kajne? Če bolje premisliš, je vprašanje, kdo je sploh v tvoji župniji dober kristjan razen župnika in tebe. Pa še za župnika raje ni za dati roke v ogenj. Nikoli ne veš. Evo, kdo torej ostane kot dober kristjan? Edino …

          • Od kod Vam znanje, v katero skupino spadam? Poudarek je na besedi ‘pokončen’. Zaradi večine je bil omenjeni gospod resigniran: kaj pomeni polna cerkev, ko se pa v življenju izven cerkvenih zidov to nikjer ne pozna in nedeljniki živijo in delajo povsem enako kot tisti, ki vere ne poznajo ali prakticirajo? Seveda je bilo to njegovo zasebno mnenje, s katerim ni nikogar ‘bičal s prižnice’, temveč je vse svoje moči do zadnjega zastavil, da bi se trend obrnil.
            Naj ponovim za g. IF-a: to je bilo mnenje našega pokojnega župnika.

          • Bog je razsodnik tudi v teh zadevah. Varujmo se samovšečnosti in napuha in trdih sodb o soljudeh, kot jih je Jezus bičal pri farizejih.

          • Zdravko

            Vprašanje je bilo glede “pokončnosti kristjanov” ne glede njihove vere. Tako sem jaz razumel marto in župnika.
            Pokončnost. V Sloveniji se ne ve kaj je to. Tu je takoj treba vsakega zlomiti. Špice je treba porezati, je izjavil neki šef UDBE in ostal živ. Vse zasužnjiti. To je prinesla revolucija.

    • Gospod Rokc predlaga pogled, ki pa presega dojemanje velike večine. Slovenija pač odklanja Boga, še celo v Cerkvi se to dogaja, kot kažejo nekateri pojavi. Brez Boga pa ni blagostanja, pa naj to priznamo ali ne.

      Kdor težko razume to z Bogom, naj besedo Bog zamenja z moralo, za prvo silo bo to nekako razumljivo. Človeku pač ni dovoljeno vse.

  • Zdravko

    Ko bolje prebereš članek, se ideja , da je bil DEMOS desna koalicija povsem razblini. Desnice v DEMOSU najbrž ni bilo niti za polovico. Tako bi morda razumel da je Pučnik v bistvu razpustil DEMOS. Ker je odslužil, ni pa predstavljal prave politične smeri. Pučnik je najbrž mislil, da bo lahko ustanovil desno koalicijo, vendar do tega nikoli ni zares prišlo.
    Tako smo takoj ob ustanovitvi države dobili NLB z varčevalci, potem takoj izbrisane, temu je pa sledila razpustitev.
    Ljudomrznost na desnici je najbolj žalostna stvar.

    • Pučnik je bil navdušen pristaš Willyja Brandta. Nemškega socialdemokrata. Leva sredina po svojih političnih prepričanjih torej.

    • Bistvo Demosa ni bila desnica proti levici, temveč samostojna država in demokracija proti Jugoslovanskemu “bratstvu in enotnosti” in njegovemu totalitarizmu. To je bil njegov program. V Demosu je bila združena desnica in mehkejša levica. Vse naj bi družil ta program.

      Takoj, ko je bila izvedena osamosvojitev in vzpostavljena formalna demokracija, ko so bili njeni glavni cilji doseženi, se je mehka levica pridružila trdi. Del desnice ji je pa postal figov list: “Treba je biti zraven.”

      • Zdravko

        proti Jugoslovanskemu “bratstvu in enotnosti”
        ==========
        Tu je bila izvirna napaka. Biti bi moral proti komunizmu!

        • Niti ne, berem .. “in njegovemu totalitarizmu” !

          • Zdravko

            Neodvisnost Slovenije je bil le majhen del. Večji del je bila “samostojnost”, ki je bila utemeljena na tem, da nam je bilo pod častjo biti “bratje” s Srbi ali Hrvati.
            In tako predvsem izigravamo sami sebe… Predvsem ne znamo biti bratje niti med sabo. To je najhujše.

          • Ne moremo bit “bratje” z drugimi narodi, dokler nimamo urejenih odnosov med sabo, znotraj doma .. ?!

          • Dokler ne vemo kdo smo in kam gremo ?

          • Zdravko

            Zaenkrata ugotavljam, da nam je edina nacionalna identiteta avtohtonost.
            Kot bušmanom, recimo.
            Kultura, tradicija, predniki, to vse spodkopavamo na vsakem koraku. Levičarji uživajo, internacionalna ideološka doktrina je “da imamo za jest”, desnici je pa važno samo “da smo na svojem dvorišču”.
            Ni države, ni politike, causa justa ne obstaja in kot praviš, ne vemo kdo smo in kam gremo. “Jem, torej sem”, bi bil slovenski popravek Descartesa.

          • ” Erst kommt das Fressen, dann kommt die Moral!” Kdo je to rekel, a?

          • Ja, nimam kaj za dodat, ker je tako!
            Tak je trend v svetu, da živimo en mimo druzga. Do sem nas je pripeljal tehnološki razvoj, da smo pozabili na bistvo, zakaj smo sploh na svetu.

          • Zdravko

            Pa saj iimamo za jest! Kaj pa zdaj?
            Sedaj slišim, da bodo “oprispevčili” dobičke. In ne bo nihče muksnil.
            Proti sto bosonogim migrantom se bo pa vzdignilo pol slovenije!

          • Ne bo potrebna vstaja slovenskega naroda, ker imamo ograjo na meji! Kaj češ boljšega kot našpičena kovinska ograja, ki dobro zareže v meso. Če bi slučajno kdo preplezal čez ograjo, bo imela policija po novem zakonu možnost, da ga takoj zabriše nazaj čez Kolpo ali Sotlo. Skratka, tako je treba delat s stoko. Če bo nujno, se jih bo streljalo na meji. Saj je že nek novinar radija Ognjišče nekaj takega predlagal pred časom, kajne … Naj se ve, kako smo humani. Približno kot Hitler in njegovi.

          • Sicer pa imamo že iz preteklosti res dober vzor slovenskega nacija. Odilo Globočnik. Po rodu iz Tržiča in Trsta. 1939 Gauleitner Dunaja. Odgovoren za masaker stotisočev Judov v varšavskem getu. In še marsikaj. Konec maja 1945 so ga ujeli, ko se je skrival nad Weissenseejem v neki planinski koči. Končal je življenje s tableto cianida. Župnik ga ni hotel pokopati na posvečeni zemlji.

          • Ozrimo se malo nazaj (zadnih 70 let), da se ne bosta toliko zgražala nad žico.
            Vse špice so bile sproti porezane, ene pregnane, da ne govorimo o pomorjenih … to kar imamo sedaj je samo rezultat te negativne selekcije.
            S temi vprašanji bi se bilo treba ukvarjat. Kako preprečit nadaljne odhajanje mladih v tujino, kako mladim omogočat da grejo na svoje, itd.

  • Saj je vse povezano, a ni ? … smo dobili pa našpičeno ograjo za prej porezane “špice”!?

  • tolmun1 tolmun1

    IF malo se umiri in ne pretiravaj z altruizmom,vsaka stvar ima svojo mejo,vendar rečemo temu kjer živimo naša Domovina,kjer imamo svoj Dom!Ko se pritisk v papinovem loncu dvigne nadpovprečno kotel raznese!Ne obsojaj ljudi,ki se uprejo samovoljnosti oblastnikov,ki so si prilastili pravico odločanja in razsojanja,sesutje DEMOS-a je bil prvi korak,ali če hočeš začetek plenjenja in vrnitev države v prvotno stanje,kar pomeni nazaj v diktaturo proletariata!Trdim,da se nam ne bi bilo treba vključiti v EU,če bi takoj po mini balkanski vojni ukinili komunizem in privzeli srednje evropske manire,poglej si Švico,žepno državico Lichtenstein itd!Vse prživijo,Švica je celo država različnih narodov in za sedanje razmere v Evropi vodi zmerno politiko in daje ljudem različnih narodov možnost odločanja o zadevah,ki bi jo kot državo lahko ogrozile!Zakaj,zato, ker imajo demokratično urejeno državo,ki ne podcenjuje volje državljanov,kar pomeni lojalnost do njih in spoštovanje sosedov,ki jim ne dovoli vtikanja v njihovo odločno politično linijo,ki onemogoča uveljavljanje dvomljivih interesov tako imenovane EU !
    Politika bratstva in edinstva na socialističen način,ki je ostala po osamosvojitvi še kako
    dejavna,je problem,ki je naložen na pleča slovenskih državljanov,ki še vedno v večini
    predstavljajo molzno kravo,ki je izpostavljena vsem socialističnim vragolijam,ki se porajajo v glavah nelustriranih veljakov,ki imajo še vedno oblast v svojih rokah,ki se
    dobro zavedajo,da je treba močno zategovati vajeti,ki so jih ponovno vzeli v svoje roke s sesutjem DEMOS-a!Ponovno so oživili in privlekli na dan rdeča pravila vladanja in obvladovanja naroda ki ga je popolnoma obnorel sindrom črednega nagona in slavljenja zlaganih junakov revolucije in njihovih zmag,premagali izigrali so lasten narod!Ostali smo tam kjer smo bili pred osamosvojitvijo,IF ponovil bom besede g.Pučnika:”Za Slovenijo gre!”
    IF,ko že govorimo o beguncih in odnosu do njih,vprašam,ali bi ti vzel v hišo človeka o katerem veš manj kot nič ?!Dejstvo je,da so poteze naše vlade premosorazmerne
    z njeno veliko željo po oblasti in degradaciji vseh,ki si želijo živeti v urejeni državi z
    vsemi atributi demokracije in spoštovanja naroda in njegovih pravic,saj vendar mi predstavljamo državo,ne pa peščica manipulantov in špekulantov ter indoktrinirancev.ki se ne zavedajo,da imajo potomce,ki jim je treba zagotoviti človeku
    primerno življenje doma v Domovini in da komunizem in njemu podobne ideologije nimajo prihodnosti!Ali bo še vedno naš modus vivendi,malo tukaj,malo tam!

    Andrej Briški


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI