M. Steinbacher, Demokracija: Kakovost v šolstvu skozi šolanje in izobraženost

Casnik 16.1.2017 9:20
 

Navdih za tokratno tribuno sem prejel od v tujini delujočega in uglednega znanstvenika slovenskega rodu, ki je nedavno izrecno pohvalil slovenski šolski sistem.

Ocena o kakovosti terja odgovor na vprašanje kriterijev dobrega in kriterijev slabega, ne le tistih, ki jih je cenjeni znanstvenik imel v mislih. Ob tovrstnih ocenah je treba biti natančen, ocena pa lahko izzveni kot navržek brez podlage v resničnem stanju. Pri ocenjevanju kvalitete šolanja je dobro imeti pred očmi kakovost pridobljenega znanja in kakovost osebnostnih vrlin, ki jih šolski sistem pri šolajočih se spodbuja. Predvsem pa je treba razmišljati o izboljšavah, morda o spremembi obstoječega sistema in o alternativnih načinih, s katerimi lahko dosežemo še bolj kakovostno udejanjanje skrbi za izobraženost nas samih in naših potomcev. Kadar smo zadovoljni z utečenim stanjem, nujno pade motivacija za izboljšave. In kot bomo videli v tem komentarju, javni šolski sistem ni edini mogoči način šolanja in je tip sistema, ki ga je, ko je enkrat utečen, zelo težko prilagajati potrebam znanja željnih in manj željnih, pogosto pa deluje kot kompresor za povprečje in pasivnost.

Kakovosti znanja glede na šolanje

Nekdanji učitelj leta v New Yorku John Taylor Gatto v svoji knjigi Weapons of Mass Instruction išče odgovor na vprašanje kakovosti znanja glede na šolanje in kako kakovost znanja doseči. Videti skuša kar se da veliko sliko o delovanju šolskega sistema in jo postaviti v okvir posledic za spodbujanje vrlin in pozitivnega odnosa do vedoželjnosti pri vseh generacijah učečih se ljudi, ki gredo skozi šolski sistem. Dober rezultat nekoga na nekem področju dela ni nujno posledica njegovega šolanja v šoli in odličnosti šolskega sistema; samoukovih rezultatov dela ne gre pripisati atributom šolskega sistema.

Kdo je v resnici izobraženec?

Pojdimo po vrsti. Izobraženec je po Slovarju slovenskega knjižnega jezika »kdor opravlja umsko delo ali je z izobrazbo usposobljen zanj«. Opredelitev izobraženca po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je ozka, saj je umsko delo le eden od vidikov delovanja izobraženca, opredelitev pa izpušča vsaj še osebnostne vrline, ki so pomemben vidik izobraženosti. Opredelitev je mogoče razumeti tudi na način, da je formalna izobrazba dokazilo za usposobljenost opravljanja umskega dela. Gre za ambiciozno igro besed, ki ne ustreza resničnosti. Takšno razumevanje izobraženca je v nasprotju z Gattovim dojemanjem formalne izobrazbe, on jo imenuje šolanje, ki po njegovem mnenju ni dokazilo o izobraženosti šolanega človeka. Najvišja formalna stopnja končanega šolanja, formalna stopnja izobrazbe torej, ni niti nujen niti zadosten pogoj za izobraženost, zaključeno šolanje pa ni sinonim za izobraženost.

Slovenski javni izobraževalni sistem

Skušajmo slovenski javni izobraževalni sistem oceniti s pomočjo kriterijev izobraženca, ki jih v omenjeni knjigi izpostavi Gatto, in odgovoriti na vprašanje, ali in do kolikšne mere je šolanje v Sloveniji v resnici prostor za kakovosten razvoj osebnosti in talentov ter prostor gojenja izobražencev. Izostrimo si Gattove kriterije izobraženega človeka. Po Gattovih ugotovitvah je primerno izobražen um tisti, ki je zmožen (i) zaznave različnosti človeških stilov, (ii) vključevanja v kompleksnost človeških odnosov, (iii) sobivanja v mnoštvu intelektualnih idej in (iv) samorefleksije. Ti kriteriji se napajajo iz vrlin, ki krepijo spoštovanje življenja in dojemanje življenja kot vira osebnega razvoja in vedoželjnosti.

Več: Demokracija

 
Značke:

2 komentarja

  • Zdravko

    Naše šolstvo že dolgo ne sledi temu. Vzroki in posledice so že zdavnaj nezaželen par. Nad vzroki in posledicami je imela partija monopol. Oblast je tista, ki dirigira kaj je vzrok in posledica.
    Zato se je šolstvo že dolgo tega spustilo na nivo faktografije brez razumevanja.
    In imamo res odličen šolski sistem, kjer se ogromno naučiš, samo nimaš pojma kaj je kaj in se z nikomer o tem ne moreš kaj dosti pogovarjati. Filozofija že dolgo ne obstaja več, razen na nivoju, da obstajajo različna mnenja o nečem.
    Iskanje resnice že dolgo ni predmet šolanja, saj kot je Kučan rekel, resnic je več. S tem diskreditiraš vse človekovo delovanje v smislu iskanja resnice. Poleg tega da je s tem izključena vera, smo priče tudi kako to že izključuje tudi znanost.

  • svitase

    Temeljno poslanstvo šolstva je – vrednotna naravnanost šolskih programov in učenje vrednotnih veščin!

    Potem se bodo mladi znali vrednotno usmerjati v življenju in v tem smislu tudi logično razmišljati in vrednotno dokazovati.

    In se bodo med drugim čudili in zgražali:

    Zakaj smemo v slovenski himni opevati vraga, ne smemo pa Boga?!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI