Prejeli smo: Kardinal Bassetti o stališču Cerkve glede migrantov – humanizem ali antihumanizem

Casnik 5.1.2017 12:0314 komentarjev
 
Foto: Reuters.

Foto: Reuters.

V zadnjih letih se je razširil strah v odnosu do »tujca« in »ubogega«, z eno besedo »migranta«. Četudi ta strah na prvi pogled predstavlja zlahka razumljiv in morda celo opravičljiv psihološki odziv, pa nikakor ne sme biti na noben način spodbujan. Tako razmišlja kardinal Gualtiero Bassetti v članku o stališču Cerkve glede migrantov, ki je bil objavljen v vatikanskem dnevniku L’Osservatore Romano.

Strah lahko vodi v bojevit antihumanizem

Ta strah, če se ga ne usmeri in razloži v tradicionalnih prostorih družbene mediacije – kot so družina, šola, združenja, politične agencije ali cerkvene strukture – lahko postane osnova nekaterih spornih pojavov. Slednje, na primer potuhnjeno ksenofobijo ali pa hrupno željo, da bi gradili zidove ločevanja med narodi, Bassetti opredeljuje kot »bojevit antihumanizem«. Čeprav so ti pojavi dobili določeno soglasje tudi v katoliškem javnem mnenju, je nedvoumno, da predstavljajo zavračanje tradicionalnega nauka Cerkve o dostojanstvu človeške osebe in popolno nasprotje tistega krščanskega humanizma, ki je ne le ena velikih dediščin drugega vatikanskega koncila, ampak tudi kompas za orientacijo vrednot. Kardinal Bassetti v tem kontekstu spomni na besede papeža Frančiška o humanizmu in Evropi.

Načela krščanskega humanizma so utemeljena na človekovem dostojanstvu

Načela krščanskega humanizma niso nekakšen antropocentričen in posveten odklon, kakor je na koncu drugega vatikanskega koncila pojasnil Pavel VI. Utemeljena so na človekovem dostojanstvu vsakega moškega in ženske, v vsakem trenutku življenja in predvsem v vsaki okoliščini bivanja. Začenši s tistimi, ki so zaznamovane z najbolj bednimi in prikrajšanimi pogoji, v katerih živijo revni, migranti ali begunci. Katoliška Cerkev se je vedno posvečala temu pojavu. Bassetti izpostavlja vlogo Kongregacije za evangelizacijo narodov v drugi polovici 19. stoletja, velike osebnosti, kot sta na primer italijanska škofa Janez Marija Scalabrini in Jeremija Bonomelli, in pa ustanovitev svetovnega dneva migrantov s strani papeža Pija X. leta 1914.

Razvoj pastoralne pozornosti do migrantov

Novega in odločilnega razvoja je bila pastoralna pozornost do migrantov deležna zlasti v obdobju po drugem vatikanskem koncilu. Leta 1970 je izšel motu proprij papeža Pavla VI.  Apostolicae caritatis. Dokument je bil posvečen »ljudem v gibanju«, kakor se je v tistem času opredeljevalo pojav migracij. Z njim je bila ustanovljena komisija, ki je kasneje, leta 1988, postala Papeški svet za pastoralo migrantov in potujočih, torej dikasterij, ki je nove velike spremembe, z motu proprijem Humanam progressionem sedanjega papeža, doživel ravno v zadnjih mesecih.

Ta posodobitev je izjemnega pomena iz vsaj dveh razlogov. Prvi razlog, kot nadaljuje kardinal Bassetti, zadeva ime nove cerkvene strukture, ki je dejavna od 1. januarja dalje, to je: Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju. V tem imenu je namreč moč zaslediti veliko dediščino tistega krščanskega humanizma, ki ga je izrazil koncil in ki v človeku – takšnem kot je, ne kakršnem bi želeli, da bi bil – vidi pristno utelešenje celostnega krščanstva. Le-to je danes, preko novega branja, prilagojenega času, še vedno povsem aktualno. Drugi razlog pa je povezan z dejstvom, da se bo papež Frančišek, četudi ad tempus, začasno, beguncem posvečal v prvi osebi. Ni težko zaslutiti, da gre za zelo pomembno dejstvo, ki dodatno opozarja na ključni pastoralni pomen in središčni položaj pojava migracij v sodobnem svetu. To središčnost je sveti oče izpostavil že takoj na začetku svojega pontifikata leta 2013, z zgodovinskim obiskom na Lampedusi.

Vsaka oseba je na razpotju, kjer mora izbrati smer

Pred škandalom uboštva, katerega migranti in begunci svetu razodevajo v surovi in šokantni obliki, se vsaka oseba znajde na razpotju, kjer mora izbrati smer. Ali stopi na pot humanitas in krščanstva, kakor uči koncilska izjava Nostra aetate, ko poudarja, da obstaja ena sama skupnost, ali pa Pavel VI., ki odločno zatrjuje, da za Cerkev ni nihče tujec, nihče ni izključen in nihče ni oddaljen. Ali pa stopi na pot antihumanizma, ki ločuje med človeškimi bitji vrste A in vrste B, med tistimi, ki so nosilci pravic, in tistimi, ki so izključeni, med človekom in sužnjem, med osebo in stvarjo.

Vir: Radio Vatikan.

 
Značke:

14 komentarjev

  • To ni antihumanost, tukaj se gre o preživetju in ohranjanju kulture kateri pripadamo.

  • Kardinal Rode je včeraj dal izvrsten, iskriv intervju Vesni Milek. Ampak je treba priznati, ko beremo tole izjavo kardinala Bassetija ( za katerega sicer prvič slišim) in primerjamo z včerajšnjim intervjujem, da so poudarki na vprašanje iste ali sorodne vsebine zelo različni. Vsekakor ni konec sveta, razlike in dialog bogatijo, če o političnih vprašanjih kardinali različno mislijo. Vprašanje odnosa do begunca sicer za nekoga, ki prisega na Sveto pismo, ni le politično vprašanje.

    Bi pa opozoril, da v Italijo že več kot desetletje prihaja preko Lampeduse in Sicilije veliko prebežnikov, migrantov. Tam v velikem delu iz subsaharske Afrike. Samo lani precej več kot 100.000. Z zelo malo podpore EU glede tega problema se naši zahodni sosedje soočajo.

    Po celi državi od Lampeduse do Alp dokaj enakomerno in solidno ali celo zgledno skrbijo za te ljudi, za stotisoče. Brez takih scen, kot smo jih samo ob najavi možnosti odprtja begunskih centrov pri nas doživeli ( Kidričevo, Šenčur). Na desetine takih centrov je odprla Italija brez problemov z upori lokalnega prebivalstva. S precejšnjo empatijo do teh ljudi, ki jo spodbujata tako levica kot Cerkev.

    Mene ne preseneča, da v Italiji, tej veliki 60 milijonski državi, do zdaj še ni bilo enega samega dejanja islamskega terorizma. V veliki meri to pripisujem bolj ležerni italijanski duši in vplivu Cerkve. Ki ne prilivata olja na ogenj.

  • IFu se podirajo karte kot za stavo, pa ne samo njemu, tudi ostalim navdušencem nad drhaljo. Ampak pravijo, boljše enkrat kot nikoli.

    • Robert ne vem katere časopise bere If in govori o Italijanih kako zgledno skrbijo za migrante, bi bilo zanimivo, če bi ga naselili ob kakšnem takem begunskem centru v Italiji bi me zanimalo kaj bi potem porekel. Resnica je ravno obratna to mi povejo moji prijatelji tako v Italiji kot v Nemčiji celo v Kanadi govorijo o velikih napetostih med arabskimi migranti in ostalim prebivalstvom.

    • Kaj pravite,Robert,za koga vse v razvitejših in kulturno ter materialno bogatejših državah sveta-ali pa totalitarnih-smo “drhal” mi,mali nepomembni Slovenci?

  • Pred dnevi so bili z islamističnimi napisi onečaščeni zunanji zidovi kapelice na Šmarni gori. Kdovekatera zblojena duša je to storila; se mi zdi bolj verjetno, da sploh ne gre za dejanje nekega muslimanskega vernika. Vsaj ne pri zdravi pameti.( Neumnih in žaljivih grafitov je sicer pri nas polno po stenah sakralnih spomenikov in cerkva; po teži dejanja mi to na Šmarni gori niti ne izstopa. Zadeva povsem druge teže je vandalski pohod po koprski stolnici in znašanje nad kipi neprecenljive vrednosti. Ne morem razumeti, zakaj je storilec tu zaščiten in njegovo ime ne pride v javnost).

    Bistvo, ki ga na temo tega vandalizma tu želim poudariti, je zgleden odziv vrhov islamske skupnosti in Katoliške cerkve na dejanje. Zgleden po hitrosti in vsebini. Islamska skupnost, ki je dejanje najostreje zavrnila in obsodila. In škofovske konference, ki je dejanje opredelila kot uperjeno proti dobremu sožitju med verskimi skupnostmi v Sloveniji in se torej jasno opredelila prav za to.

    Le upam in molim lahko, da bo slovensko katoliško občestvo v svojem odnosu do drugih verstev, vključno z islamom in do vprašanja begunstva čimbolj sledila Frančišku in svojim škofom in ne šuntanjem, ki jih pri nas ambiciozni desni ( neo in kao) katoliki spuščajo v javnost, posebej prek družbenih omrežij.

    p.s. Kar seveda ne pomeni, da varnostnim in obveščevalnim službam ni potrebno dati dovolj sredstev in pristojnosti za učinkovit boj s teroristi, da je na evropskih zunanjih mejah potrebno ponovno vzpostaviti pravni red glede prehajanja, osnova katerega je možnost identifikacije človeka z dokumenti in po potrebi uvedbi sil skupne evropske obalne straže. Nič spornega ne bi bilo v tem zadnjem, ne razumem, zakaj je iniciativa spet zastala -evropska integracija predvideva skupno obrambno in varnostno strategijo.

    • Gospodu IF se je zapisalo: “… mejah potrebno ponovno vzpostaviti pravni red …”

      Ko sem jaz to pisal nekako pred letom dni, sem bil pa označen kot: “šuntanjem, ki jih pri nas ambiciozni desni ( neo in kao) katoliki spuščajo v javnost, posebej prek družbenih omrežij.”

      Zanimivo, kajne gospod IF! Me prav zanima, kako je pa pred letom pisal gospod IF. Hm … grem brskat po arhivu ali pa …?!

    • Igor MB

      Ne bi rad bil nevljuden do kogarkoli.

      Ampak situacija več ni niti podobna lanski. V Siriji mafija izgublja moč. Iz dveh razlogov. Eden je ruska pomoč zmernejšim režimskim silam. Drugi je, da je Nemčija medtem sprejela milijon beguncev. Ker je Slovenija ekonomsko gledano nemška zvezna dežela, je tako Nemčija dolgoročno v našem imenu že za Slovenijo sprejela 25 tisoč beguncev. Zaradi tega se normalno zmanjšuje naš občutek, da smo dolžni biti še bolj solidarni. A obenem se močno zmanjšuje tudi pritisk na v Turčiji živeče Sirce, da se morajo podrediti lanskemu turškemu gledanju na njihovo domovino.

      • tolmun1

        Igor tale s Slovenijo kot nemško zvezno deželo je pa močna ! Da je zgodba še
        bolj abotna,je pravljica,da je Nemčija sprejela 25 000 beguncev v slovenskem imenu!Ali morda kot opravičilo za hitlerjeve svinjarije,ki jih je povzročil
        Sloveniji,posledično je omogočil,da so titoisti uspeli priti na oblast in nas
        “osvobodili”!
        In še vprašanje,v čigavem imenu Rusi niso sprejeli niti enega begunca,vsaj
        nikjer ni zaslediti,da bi ga ?

        Andrej Briški

        • Igor MB

          Rusi in Američani so vojaško vpleteni v Siriji. Oni veliko bolj tvegajo terorizem, če sprejmejo begunce, ki niso bili trikrat preverjeni. A vseeno drži, da je na tisoče beguncev prekolesarilo Rusijo na poti v skandinavske dežele.

        • Igor MB

          Andrej, “sprejeli v našem imenu” je pravzaprav bilo mišljeno, da bodo ti ljudje dolgoročno lahko potovali po celi EU. Torej smo jih sprejeli mi, ki iz EU nikakor ne moremo, saj smo gospodarsko preveč prepleteni z Nemčijo.
          Igor Đukanović
          P.S. Hvala, da se podpisuješ s celim imenom in priimkom. S takšnimi sogovorniki se je neprimerno prijetneje pogovarjati, saj tudi, ko se narobe razumemo (kar je na spletu bolj pravilo kot izjema) dvakrat premislite, preden sogovornika užalite. 🙂

  • Govoriti o humanizmu in antihumanizmu na splošno in ga potem aplicirati na trenutno migrantsko krizo, je povsem preračunano politično dejanje z namenom negativnega etikiranja tistih, ki niso navdušeni nad nekotroliranim posegom v njihova življenja. Ti naj bi bili antihumani.

    Humanizem, ki pomeni spoštovanje človeškega dostojanstva in skrbi za človeka, je seveda nekaj, kar velja za vse ljudi in vse okoliščine. In nima posebne zveze z migrantsko krizo.

    Humano je treba ravnati tudi s tistimi, ki morda niso zaželeni kot gostje. Pomagati je pa potrebno predvsem tistim, ki so res pomoči potrebni. Tistim, ki gostoljubje zlorabljajo, pa je treba humano povedati, da bodo svojo prihodnost lažje uresničili kje drugje.

    • Zdravko

      Problem teh zame ni antihumanost, ampak zahteva, da bi nekdo za vas kontroliral posege v vaša življenja. Gospodje, svet se ne vrti niti okoli vas.
      In drugo, “treba humano povedati, da bodo svojo prihodnost lažje uresničili kje drugje”: ta cinizem spet prenašate na druge, ki morajo biti ciniki namesto vas.
      Vse skupaj pa, ker plačujete davke, mislite da vam pripada.
      Ne pripada vam. To je nauk dveh svetovnih vojn, ki jih je Evroipa dala skozi v zadnjem stoletju.

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI