Kavarna Hayek: Kruhoborci iz Slovenske filharmonije

Casnik 4.1.2017 0:2419 komentarjev
 

Res je že naporno, da več tednov iz dneva v dan poslušamo o uporu članov orkestra Slovenske filharmonije (SF). Zahtevajo odstop direktorja Damjana Damjanoviča, prekinitev sodelovanja z dirigentom Urošem Lajovicem, razrešitev sveta SF v sedanji sestavi, ureditev napredovanj inše kaj. Ne mislim se spuščati v to, kako sposoben menedžer je Damjanovič, kako dober dirigent je Lajovic in kakšna so resnična ozadja (čeprav je to razkril Boris Cipot v Reporterju), zanima me, od kod (in kako je prišlo do tega) domišljavost članov orkestra (skupaj s sindikatom), da imajo pravico sodelovati pri upravljanju in poslovanju SF ter kadrovskih odločitvah? Kako je sploh lahko prišlo do situacije, da glasbeniki, sicer dobro plačani javni uslužbenci, ki se jim za delo ni potrebno boriti na trgu in imajo socialno varnost zagotovljeno, menijo, da Slovenska filharmonija kot ustanova pripada njim in da lahko samoupravljajo?

Ker se vse začne in konča pri denarju, poglejmo zadevo najprej z očmi povsem običajnega davkoplačevalca. Ampak tistega pravega, (neto) davkoplačevalca, se pravi zaposlenega v zasebnem sektorju, ki jih hrani. Za kulturnike, ki se napajajo z davkoplačevalskim denarjem, so neto davkoplačevalci zgolj evrski bankovci, s katerimi se polni bankomat, ki sliši na ime državni proračun. Državni birokrati potem izbranim razdelijo PIN kode za ta bankomat. In ko zmanjka denarja, ko nekdo pride do limita, se začnejo prepirati med seboj. Pred očmi in na račun davkoplačevalcev. Mnogi se seveda nad takimi stališče zgražajo, pravijo, da gre za tipično neoliberalno politiko, ki nasprotuje financiranju orkestrov, baletnih hiš, muzejev, galerij, opernih hiš, kulturnih in umetniških društev, gledališč in podobno. Poglejte malo bolj podrobno, kaj recimo pomeni, da davkoplačevalci plačujemo Slovensko filharmonijo. To pomeni, da sofinanciramo vstopnice tisti peščici ljudi, ki obiskujejo filharmonijo. Ta peščica oboževalcev orkestra razmišlja nekako takole: ker bi bila vstopnica za predstavo predraga, bom na volitvah volil tiste politike, ki bodo davkoplačevalce prisilili, da mi bodo plačali polovico vstopnice za SF, čeprav jo ne marajo. Če razmišljaš drugače, si označen za fašista, sovražnika kulture. Razmislite še enkrat. Zakaj bi nekdo, ki iz različnih razlogov ne bo nikoli v življenju šel v Slovensko filharmonijo, to z davki sofinanciral, da bodo lahko ljubitelji orkestra prišli do cenejših vstopnic? Ko se denimo SF znajde v težavah, bi človek od teh ljubiteljev pričakoval, da bodo segli v svoje denarnice in dali ali pa posodili denar SF, da bo preživela. Ali pa vsaj plačali višjo ceno vstopnice. Toda ne. Ti ljudje v takih primerih napadejo državo (in davkoplačevalce). In da so davkoplačevalci dolžni dati denar za delovanje SF.

Več: Kavarna Hayek

 
Značke:

19 komentarjev

  • Jaz zdaj tukaj ne mislim zagovarjati socilaistične miselnosti slovenskih filharmonikov.

    Ampak pisec članka vse skupaj presoja izključno skozi oči denarja, kar je za moje pojme popolnoma zgrešeno. Denar pač ni malik.

    Denar je samo eno izmed orodij, s katerimi urejamo odnose v človeški skupnosti.

    Če se želimo opredeljevat, kaj si želimo v zvezi s filharmonijo (ali pa slovensko kulturo na splošno), potem moramo samo uporabljat zdravo človeško pamet na čimbolj uravnotežen način.

    Ne pa da poslušamo ene ali druge malikovalce. Malikovalci komune bi radi slovensko filharmonijo samoupravljali. To pač ne deluje. Fizika ne dopušča, svet ni tako narejen. Drugi malikovalci bi najraje vso našo kulturo podvrgli trgu. Zaradi močno invazivne dobičkovno motivirane tujerodne kulture, bi veliko tega, kar je lepega v naši kulturi pač propadlo. Saj trg je fina stvar, samo nekako ne želim, da gre vse tisto, kar ni dobičkonosno, v pozabo.

    • Gospod J.,
      dvomim, če ste razumeli besedilo iz Kavarne Hayek. Če trdite, da filharmoniki prispevajo k slovenski kulturi več, kot je npr. Avsenik in kot npr. Slak, to dokažite!

      V vsakem primeru pa mora biti referendum ali kaj podobnega, koliko denarja naj se nameni za slovensko kulturo. Potem se naredi razpis in med prijavljenimi izberimo najboljšega. Seveda se mora določiti merljiv kriterij … recimo, koliko Slovencev in Slovenk zna zapeti V dolini tihi, koliko jih posluša Na golici in koliko jih zahaja v filharmonijo poslušat filharmonike. Tako, za pokušino bo dovolj.

      Pa lep pozdrav!

    • Glasba govori univerzalni jezik, zato ni nujno omejena samo na domači trg.

      Avtor dobro pravi: če bi radi sami upravljali z ansamblom, morajo pač iti na svoje in na trgu zaslužiti za svoje plače in druge stroške. Dunajski filharmoniki so npr. tako organizirani in sami skrbijo za vse. Tudi za dirigente. Seveda so pa tako kakovostni, da so dobrodošli povsod po svetu, in nimajo težav niti z nastopi niti z zaslužki na trgu.

      Ne moreš pa delati, kar hočeš in biti hkrati prisesan na državne seske. Oni bi radi samo pravice, odklanjajo pa odgovornost.

    • Kaj pa pravita na mojo dilemo, da če vse prepustimo prostemu trgu, nam od kulture ostanejo samo še resničnostni šovi ob obilni spremljavi reklam?

      • Zdravko

        Seveda. Saj umetnost ni nikoli bila prepuščena trgu. Od nekdaj je tako.

      • Če se ti tega bojiš, potem sodiš po sebi – sam torej nisi pripravljen iz svojega žepa plačati kulture.

        Jaz namreč sem.

        • Ti si mojster za zmotne sodbe.

          Pravzaprav, če ljudje za brezveze zapravljajo zaradi gledanja reklam ob fake kulturi, kot so resničnostni šovi, pa naj plačujejo preko davkov en del še resni kulturi. Zame nič bat, plačujem direkt.

          Dokler se ne bomo znali bolje pogovarjati, bomo pač še imeli to bedno socialistično državo in pa tragi-komedije v filharmoniji.

          • “resni kulturi” ??

            Avseniki so bili pa neresni? So filharmoniki v tistih rdečih časih imeli na repertoarju Božične zvezde? “Neresni” Avseniki so jih imeli.

          • Prosti trg se pač ne sekira za kulturno dediščino, če mu ta ne prinaša direktnega dobička. Priložnostnih donatorjev je premalo. Muzeji na prostem trgu lahko kar zaprejo vrata. Oz. jih odprejo snemalcem resničnostnih šovov.

            Če misliš, da prosti trg daje odgovore na vse, potem je to zate malik.

  • svitase

    Drži, od profesionalnih kulturnikov bi pričakovali kulturne zglede, kako na kulturo graditi, ne pa jo izničevati na nekulturni način, s podlo politiko.

  • Za vsak narod in nacijo se spodobi, da ima svojo filharmonijo ( oz. vsaj en simfonični orkester), svojo operno hišo, svoj osrednji narodni teater, svojo narodno galerijo, vrsto muzejev ipd. Ni nujno, da so financirani samo s strani države, ampak praviloma so financirani tudi s strani države.

    Nivo kultiviranosti naroda se meri tudi po tem, koliko ljudi obiskuje koncerte klasične glasbe in koliko otrok obiskuje glasbene šole. Moje stališče je, da je pametno, da država v razumni meri subvencionira eno in drugo.

    Glede konkretnega spora je velika škoda za ugled filharmonije, da je do njega prišlo. Mojster Uroš Lajovic je med slovenskimi ljubitelji klasike zelo cenjeno ime. Kot da se orkester tega ne bi zavedal. Verjetno se je po vrnitvi z Dunaja zagnal v dvigovanje kvalitete orkestra na način, ki so ga nekateri doživeli kot žaljiv in ponižujoč. Ponavadi je v konfliktu krivda na obeh straneh. Ampak ta samoupravljalski upor je že v konceptu nesimpatičen.

    • Ja, gospod IF, poznavalci teh spletnih strani vas že poznamo kot zagrizenega socialista in zato nas ne preseneča vaše stališče. Še celo več, jaz bi bil presenečen, če bi izjavili, da so Avseniki, ki jih je država “sovražila”, bistveno več pripomogli k slovenski kulturi kot filharmoniki. Tako presenečen, da bi se vam trikrat na dan klanjal! In to ves teden!

      • Nikoli nisem napisal ali rekel nič slabega o Avsenikih. Pokojni Slavko Avsenik je vsekakor bil mojster melodične invencije v pristnem alpskem stilu. Čeprav čisti samouk, ki niti not ni dobro poznal. Izjemen talent pač. Njegov sin Slavko Avsenik ml. pa, če vi tega ne veste, v glavnem komponira prav simfonično in filmsko glasbo. Sicer pa s svojim zmerjanem in tem, da mi delite ideološke etikete, slejkoprej dokazujete predvsem svoj kulturni nivo oz. njegovo omejenost.

        Mimogrede, Filharmonična družba v Ljubljani deluje od leta 1794 naprej. Njeni častni člani so bili med drugimi Joseph Haydn, Ludwig van Beethoven in Johannes Brahms. Če ta imena komentatorjem tu in avtorju članka kavarne Hayek sploh kaj pomenijo.

        Slovensko filharmonijo je v letih 1881/1882 vodil kasneje dirigent in skladatelj svetovne slave Gustav Mahler.

        Toliko, za nekaj kazalcev o deležu Slovenske filharmonije pri kultiviranju nacije skozi zgodovino in nivoju, ki ga je pri tem dosegala. Nepogrešljiv sestavni del slovenske kulture predstavlja.

        Kot je nepogrešljivo, da otroci obiskujejo šole. Bi bilo bolje, da je učenje v osnovni šoli stvar svobodne izbire staršev in prostega trga, v katerem si vsak izbere posteljo po dolžini, ki si jo lahko privošči? Nekateri luksuz, drugi nič?

        Filharmonični koncerti samo za bogataše, za tajkune in njihove žene, da pokažejo najnovejšo toaleto iz Milana?

        • Večinoma imate popolnoma prav, predvsem mislim na zadnji odstavek, pridite na en filharmonični koncert in bova opazovala klientelo … sami strugarji, mizarji, vodovodni inštalaterji … kaj menite? 😉

          Zakaj jemljete tem ljudem denar in ga nosite filharmonikom? Zakaj si še oni ne morejo služiti kruh na prostem trgu, kot sta si Slak in Avsenik? Vam vsaj kakšen odstotek provizije pripada?

          • Upokojenci in študentje si npr. lahko kupijo letni abonma koncertov Slovenske filharmonije ( oranžni ali modri ali oba)- to je, če se ne motim 8 koncertov na sezono za okoli 30 ali 40 eurov. Kot študent sem bil tudi sam redni abonent. Ne vem, koliko je upokojenih strugarjev, mizarjev ali vodovodarjev med njimi, ampak je dejstvo, da bi si večina to lahko privoščila. ( Okoli 4 eure za dveurni vrhunski koncert. En obisk savne ali masaža stane 5 krat ali 10 krat toliko.) Če bi imeli veselje s to glasbo. Gotovo ga kdo med njimi tudi ima.

            Nenazadnje je naša Cerkev, pa tudi protestantske, vedno imela spoštovanje in smisel za intenzivno gojenje in poustvarjanje klasične sakralne glasbe. Večina glasbenikov po cerkvah pri nas to dela za Božji lon. Na Zahodu po cerkvah ni čisto tako, vsaj ne povsod. Filharmonikom je njihova plača seveda profesionalni kruh, amaterizem na zadostnem nivoju tu ni mogoč.

            Če bi hoteli s vstopnicami na simfonične koncerte pokriti vse stroške, bi vstopnice za en koncert stale po mojem okoli 100 evrov. Ob sedanji popolnjenosti dvoran. Ali več. Kdo bo plačal tako ceno? Niti 10% sedanjih obiskovalcev koncertov, verjetno. Shema bi se takoj podrla. Filharmonijo po za naše razmere slavnih 220 letih lahko potem zapremo.

            Kot pišete nekateri, vključno z avtorjem članka, ne bi tega niti malo obžalovali. Hvala lepa za tako destruktivno desnico.

          • Gospod IF,
            vi namenoma nočete odgovarjati na dana vprašanja in pišete nekaj, kar sploh ni bistveno. Še enkrat, sedaj retoično, postavim vprašanje:

            Zakaj jemljete (s pomočjo orožja) denar ljudem, ki tudi slučajno nočejo poslušati filharmonike ter ga dajete filharmonikom? Kako imenujemo take, ki z orožjem jemljejo ljudem denar?

            Pa lep pozdrav!

        • IF, ne gre za to, ali imamo ali nimamo filharmonije.

          Gre za to, ali je ta javna ali privatna ustanova. Če je javna, potem člani orkestra morajo pozabiti na samoupravljanje, če bi pa radi sami upravljali, pa morajo ustanoviti svoj privaten orkester. Ne morejo se obnašati kot privatniki v orkestru, ki ni njihova last in živi tudi od subvencij.

          Zelo kakovostni orkestri ne potrebujejo subvencij. To nujno ne pomeni, da so potem ti koncerti za večino nedostopni. Npr. vstopnice za prestižni novoletni koncert dunajskih filharmonikov, ki predstavlja svetovni dogodek, so bile od 20 € naprej. Sam za obisk suvencionirane ljubljanske opere ali filharmoničnega koncerta npr. običajno plačam okoli 40 € na osebo in tudi več.

  • Zdravko

    V začetku so prihajale še kar kulturne novice. Sem si misli, saj je čisto možno, da se orkester tudi spre z dirigentom. Toda, potem so stvari eskalirale, vse skupaj je preraslo v revolucijo, glasbeniki so se organizirali čisto sindikalno in so začeli padati povsem neposlovni predlogi, kot smo jim lahko priča le med “socialnimi partnerji” na vladi. Vse do samoupravljanja. Damjanoviču ni preostalo nič drugega kot da uveljavi avtoriteto, ki mu pripada kot direktorju, ker se jim je čisto utrgalo.

  • tolmun1

    Pred nekaj leti so pred parlamentom zažigali knjige in pred CD čelo ter zmerjali takratnega ministra za kulturo,izobraževanje in šport g.Žiga Turka in mu očitali,da se okrog njega širi smrad!Ali se bo ponovil postopek izpred let ,tokrat pred Filharmonijo,ali je postala kultura predmet političnih interesov z zavoženimi programi tudi v kulturi!Profesor Uroš Lajovic večkratni Prešernov nagrajenec in odlikovanec mesta Ljubljane,Milanske Scale,v Beogradu je prejel nagrado Beli angel in še bi lahko našteval.Vrhunski umetnik si ne zasluži umazanih besed in nekorektne izpolitizirane kritike!To ni samo žalitev prof. Lajovica osebno,ampak tudi zarota proti dirigentu in profesorju,ki ima tudi v evropskem merilu visoko mesto!Hkrati pa je to tudi klofuta slovenski glasbeni družini Lajovicev!Maestro Uroš Lajovic si takega preganjanja ne zasluži,kakor tudi ne Damjanovič,ki je kar uspešno krmaril Slovensko filharmonijo,v tej aferi so močno prisotni predvsem politični razlogi!Trdno sem prepričan,da so med instrumentalisti tudi glasbeniki,ki ne delijo mnenja s hujskači in kovarji!Politične spletke posameznikov v slovenski kulturi nikakor ne morejo predstavljati splošnega merila za delo in kvaliteto slovenskih kulturnikov!

    Andrej Briški

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI