Leva »demohisterija«

Domen Mezeg 3.1.2017 6:4167 komentarjev
 
levica_protesti_migranti

Protestni shod, Kotnikova. Foto: BoBo

»Ko boš smučal pa ne »tiši« samo na levo, ampak včasih zavij tudi na desno.« sem nekoč v šali dejal svojemu staremu znancu, zagrizenemu levičarju in predstavniku tiste ideološke struje, ki se razglaša za neizmerno odprto, svobodomiselno in »oh« in »sploh«. Ni čudno, da sem pred časom od neke podobno misleče osebe dobil »servirano« veleumno izjavo: »Ne beri samo desnih medijev, ker so fašistični!« Ob tem se je na mestu vprašati koliko je pri nas sploh takšnih, torej »fašističnih« medijev, saj menda bolj prevladujejo »titoistični«. Obenem je iz te »ideološko sfrizirane« izjave mogoče razbrati, da vse kar ni »krepko na levi« nedvomno zastopa razne sporne »izme« kot so fašizem, rasizem, šovinizem, antisemitizem, seksizem in nacionalsocializem. Za mnoge skrajne levičarje je konzervativno misleče ljudi vsekakor mogoče »zabrisati v koš« katere izmed navedenih kategorij, če ne kar v vse skupaj in podvreči ustrezni »reciklaži«, z drugimi besedami: poslati za zapahe, v taborišče, pretepsti, ustreliti ali v najboljšem primeru prevzgojiti.

Tudi nacionalsocializem je zgolj socializem

A resnici na ljubo lahko pridemo do spoznanja, da je bil tudi nacionalsocializem pravzaprav le neka oblika socializma z zelo jasnimi nastavki represivnega stalinizma in obenem z socialističnim družbenim ustrojem, znotraj katerega država skrbi za svoje državljane, skratka nekakšen »mamahotel«, a v tem primeru zgolj za pripadnike »prave«, torej arijske rase, kar je v osnovi povsem socialistični nastavek. Za mnoge sodobne levičarje je značilno tudi to, da nevrotično izpostavljajo zgolj zločine, ki so jih počenjali nacisti pred več kot 70 leti, medtem ko bodisi namerno bodisi nenamerno pozabljajo na dejstvo, da fanatično levičarstvo prav na današnji dan leta 2016 človeštvu povzroča nepopisno zlo. Markantna primera levičarskega hudodelstva sta med drugim Severna Koreja in Kuba, kjer so prav v tem trenutku na veliko kršene človekove pravice.

»Fašist« – zelo prikladna nalepka za vnaprejšnjo diskreditacijo sogovornika  

Zelo zanimivo je, da levičarsko »leporečje« hitro preide v zmerjanje s fašizmom in sorodno sočno terminologijo, čeprav je bil fašizem kot takšen že davno večinsko iztrebljen in se v dandanes pojavlja v zametkih, morda kvečjemu v podobi kakšnih obritoglavcev ali posameznih ultranacionalističnih strank kakršnih v Sloveniji dejansko sploh ne poznamo. Vendar pa je omenjena »fosilna« fraza med mnogimi fanatičnimi levimi navijači neizmerno priljubljena, predvsem zaradi prikladnosti za takojšnjo psihološko podreditev in vnaprejšnjo diskreditacijo ideološkega oponenta, ko pride do kakšne debate oziroma pogovora. To je med drugim po vsej verjetnosti posledica dejstva, da sta bila nacizem in fašizem v svetovnem merilu odločno »linčana«, medtem ko skrajna levičarska ideologija – komunizem pač ni bil, kar med drugim dokazuje dejstvo, da Tito ali Che gevara še vedno uživata velikansko popularnost doma in po svetu. Tudi ob javnem prikazovanju komunistične simbolike se pogosto zamiži na eno oko ter se jo dojema kot simbole nekakšnega najstniškega anarhizma, ali celo kot »modni dodatek«, še zlasti na raznih čepicah. Če bi po Ljubljani kdo hodil naokrog s kljukastim križem, bi lahko celo upal, da bo o njem poročala državna televizija, predvsem pa da bo nekaj časa preživel v določeni ustanovi, medtem ko nošenje rdeče zvezde oziroma srpa s kladivom ne predstavlja podobne nevarnosti. Obstajajo sicer države, kjer je za javno razkazovanje vseh totalitarnih simbolov zagrožena enaka zaporna kazen, na primer na Poljskem, vendar pa na Sončni strani Alp ni mogoče pričakovati, da bi v kratkem dočakali kakšne podobne predpise.

V svetu se goji prikriti kult komunističnih diktatorjev

Še en dokaz za globalno vehementno superiornost levičarstva lahko najdemo v žalovanju za nedavno preminulim Fidelom Castrom s strani nekaterih tujih državnikov, ki se imajo za demokratične. Podobno nostalgijo je sicer mogoče najti tudi pri milijonih običajnih smrtnikov po svetu. Tudi iz trenutnega severnokorejskega skrajnega levičarja Kim Džong Una se navkljub načelnemu zavračanju in vsesplošnemu kritiziranju njegove vladavine posredno in malce bolj prikrito ustvarja nekakšen globalen kult osebnosti, nadvse prikladen celo za promocijo raznih produktov, npr. mobilnih telefonov. Na podoben način je tudi nedavno preminuli kubanski krvolok promoviral kapitalistično podjetje Adidas s svojo nadvse simpatično »delavsko« trenirko. Socializem je ob pravih priložnostih očitno lahko tudi kakovostna blagovna znamka in »promocijski material« za potrebe kapitalizma. Ironija pa taka!

Marxov demon je obsedel celo nekatere Američane  

Levičarska histerija kaže podobno »plesnivo« obličje kjerkoli po svetu. V zadnjem času se je razodela v vsej svoji zanikrni »veličini« na ameriških tleh, kjer so se pojavili simptomi, ki so bolj tipični za Latinsko Ameriko, Azijo ali morda Evropo, nikakor pa ne za ZDA. Hillary Clinton je namreč navkljub izdatni medijski podpori, predvsem pa izredno obilni finančni injekciji domačih korporacij in celo naftnih šejkov, klavrno pristala na mestu poraženke. V ameriški tradiciji je navada, da se poraz oziroma zmago predsedniških kandidatov sprejme kot dejstvo, ne pa uvaža nekakšne »barvne revolucije« iz vzhodne Evrope oziroma arabskih držav, ki jih pogosto zaznamujejo huliganski izpadi političnih prevratnikov. Nekateri ameriški demokrati se ne morejo na noben način sprijazniti z dejstvom, da pač ni bil izvoljen »pravi kandidat«, čeprav se je zmaga zdela še tako samoumevna. Kako že pravijo? Kdor visoko leta nizko pade! V tem kontekstu gre razumeti tudi dejstvo, da so bili številni Američani in celo tujci povsem skrušeni in depresivni kot bi dan po volitvah potekala kakšna nadvse turobna nagrobna komemoracija. Politična pravljica se je pač razpočila kot prenapihnjen balonček, skorajšnja zmaga demokratke pa izkazala za umazano medijsko laž in manipulacijo.   Poslednja politična poteza ameriških levičarjev je bila izgon ruskih diplomatov zaradi domnevnega ruskega vmešavanja v ameriške volitve.

Sandersov »Mein Kampf«

Svojo nejevoljo zaradi neizbire Clintonove nekateri levičarji sproščajo z raznimi žaljivimi in neresničnimi nalepkami ali celo pozivanju k posilstvu Trumpove žene Melanije, pa tudi linčanju svojega novega predsednika. Poleg tega mrzlično iščejo vse mogoče druge načine za spodnašanje izida povsem demokratične in legitimne volje ljudstva. Tudi salonski socialist Bernie Sanders si je po porazu svoje »varovanke« Clintonove lizal rane z javnimi nastopi po ZDA in promocijo svoje nove knjige s pomenljivim naslovom »Our Revolution« (Naša revolucija), kar še najbolj spominja na vizionarstvo v slogu Marxovega »Kapitala«, ki skupaj s »partizanskimi« izgredi na ameriških ulicah po razglasitvi izidov volitev – uničevanjem zasebne lastnine ter fizičnim obračunavanjem z ideološkimi nasprotniki v »gverilskem slogu«, kaže na to kako močno je dandanes med nekaterimi Američani prisoten revolucionarni duh. Če so se ZDA desetletja dolgo krčevito upirale raznim rdečim demonom in zvesto sledile svojim svobodnjaškim, demokratičnim načelom, pa se je to že občutno deformiralo. Tako se nek ideološki virus, na katerega je Stara celina že razvila določeno odpornost, kot ptičja gripa širi na drugo stran Atlantika. Simptomatika je namreč na las podobna, a trenutne družbene razmere ne dopuščajo, da bi ideologija na ameriških tleh vzcvetela v resnični rdeči nagelj uporniškega elektorata.

S podobnimi protesti se skuša ohromiti poljsko domoljubno vlado  

In ko je »oranžna revolucija« na ameriških tleh v zadnjem času obnemogla, pa se je že vnela nova, in sicer na evropskih tleh, na Poljskem, kjer ima dogajanje precej sorodne karakteristike kot tisto na drugi strani Luže. Predvsem je za obe »revoluciji« značilno nekaj skupnega: »Ko nekaj ni po tvoji volji, se otročje vrži na tla in cepetaj toliko časa dokler ne dosežeš svojega!« Na poljskem političnem parketu se namreč dogaja nekaj, kar globalni »mainstream« politiki ni niti najmanj pogodu. Odkar je bila imenovana nova vlada pod vodstvom Beate Szydło, je bil uresničevan program, ki krepi poljsko narodno identiteto. Proteste proti tovrstnemu političnemu programu pa med drugim organizira tudi največja opozicijska stranka PO (platforma obywatelska), ki naj bi bila pretežno desničarsko usmerjena, a po svojem delovanju in obnašanju bolj spominja na kakšno levičarsko anarhistično združenje, ki na vse pretege zaganja histerijo.

Podpreti je treba družino  

Slovenski mediji v zadnjem letu po večini ustvarjajo skrajno negativno podobo o tej slovanski deželi. V skladu s tem pristopom so imeli značilne kolerične izpade na primer ob spremembah poljske zakonodaje na področju abortusa, medtem ko pri nas ni nihče izpostavil programa, ki je namenjen dvigu rodnosti in se imenuje »500+« ter prinaša izdatno finančno podporo še zlasti družinam z večjim številom otrok. Poleg tega trenutna poljska oblast poudarja pomen domačega gospodarstva in domačih podjetij, saj želi omejiti vpliv tujega gospodarskega kolonializma.

V čigavem interesu so protesti na Poljskem?  

Najbolj goreča želja raznih »človekoljubov« in “humanitarcev« tipa George Soros je Poljsko in mnoge druge države čimbolj liberalizirati, degradirati domoljubne vrednote, marginalizirati katoliško tradicijo in jih posiliti z multikulturalizmom. Nacionalno močne države so namreč izredno trd oreh za plenjenje tujih lobijev, ki prav v Poljski vidijo izredno profitabilno »molzno kravico«. Razne globalistične ideologije so za mnoge levičarje sicer neverjetno mikavne, ker ustvarjajo nekakšno genetsko modifikacijo socialističnega paradiža na Zemlji, kjer bodo »vsi ljudje enaki« in »kjer se bomo imeli vsi radi«. Prevara je tako dobro pripravljena, da najbolj goreči verniki niso sposobni sprevideti dejstva, da se za navidezno enakostjo, v resnici skriva nenasitni pohlep, ki želi ljudi spremeniti v popolne sužnje kapitala. Narod, država, vera, jezik in druge karakteristike identitete pa posameznike še vedno malce ščitijo pred to požrešno agonijo.

 
Značke:

67 komentarjev

  • Igor MB

    Po zmagi odkrito fašističnega Trumpa moram revidirati svoje poznavanje Združenih Držav, a bi vseeno opozoril, da beseda revolucija pri njih ima drugačen pomen kot v Vzhodni Evropi (in pri nas). Vsaj tako je bilo v šolskem letu 1985/86, ko sem zivel pri njih.

    • Ja, Igor MB, tisti, ki zastopa interese ljudstva, je po vaše fašist, tisti, ki zastopa interese kapitala in globalističnega imperializma, tj. elit, je pa demokrat?

      Levičarji ste res sprevržena bitja.

      • Igor MB

        Na Časniku imajo močno zaščito proti spamu, zato isti (prej na drugačen način odposlan) komentar pošiljam še enkrat.
        Tine,
        tisti, ki vse katoliške (iz Mehike) imigrante po vrsti označi za citiram “grozne ljudi”, je hinavski fašist. Dobro ve, da so nekateri izmed njih res posiljevalci in preprodajalci drog. A velika večina teh nekaj milijonov
        ljudi zelo trdo dela. Pogosto po cele dneve pobirajo paradižnike. Ne moti me, da jim dajejo relativno majhno plačo. Pač veliko ljudi zna pobirati paradižnike, pa logično ne morejo biti visoko plačani. A izredno me moti,
        če se jih označi za grozne ljudi. Enostavno ni res. Res je prav nasprotno, a je Trump hinavec, ki se dobro zaveda, da zavestno laže.

        • Zdravko

          Pa ti sploh veš kaj pomeni fašist in v čem povezuješ Trumpa z Mussolinijem? Si kdaj slišal Trumpa promovirat Mussolinija?
          Ali je to neka športna kategorija v levičarski politiki?!

          • Igor MB

            Fašist je hinavec, ki laže, da je njegov narod več vreden, medtem ko pripadniki drugih narodov grozno smrdijo.

            Nacist je histerik, ki v takšne teorije iskreno verjame.

            Tako si ta dva pojma definiram jaz. Ta moja definicija se za nazaj zgodovinsko gledano kar dobro ujema z Mussolinijem, Hitlerjem in privrženci…

          • Zdravko

            Športna kategorija, torej. Da imate levičarji s čem obkladat vse druge.

          • Igor MB

            Verjemi, kakor želiš. A mene izredno skrbi, da se določeni standardi (politične korektnosti), na katere smo se doslej lahko zanesli pri administraciji, ki vodi ves svobodni svet, tako zlahka podirajo. To ne vodi v nič dobrega.

        • Pa tudi grdo manipuliraš, ko kar proglasiš vse migrante iz Mehike za katoličane.

          O ilegalcih je težko imeti dobro mnenje, če se ne potrudijo po legalni poti.

          • “O ilegalcih je težko imeti dobro mnenje, če se ne potrudijo po legalni poti.”

            🙂 🙂 🙂
            Vaše šale, gospod Alojz, mi polepšajo dan! Hvala vam!

          • Normalno ljudje pridejo v tujo državo po legalni poti.

            Ilegalci so dejansko kriminalci, saj je ilegalen vstop v državo kaznivo dejanje.

          • Igor MB

            Hm. Če imamo v Sloveniji kje ilegalno zaposlene delavce, najprej pogledamo, kdo za vraga jih je zaposlil…

          • Gospod Alojz,
            nesporazumček, ali pa tudi ne. Vaš odgovor sem vzel kot stil, da na šaljive, neresne argumente ne odgovarjaš resno. Ker nima smisla.

        • Igor MB, veliko stvari ne razumete in jih značilno levičarsko tendenciozno interpretirate. Donald Trump ima veliko podjetij, kjer ima zaposlene tudi Mehičane. Nekatere na visokih položajih in jih spoštuje. Ne navsezadnje, volili so ga tudi mnogi Mehičani. Je pa proti ilegalnemu priseljevanju Mehičanov in drugih.

          Nisem še videl, da bi zločince, krive za medvojne in povojne poboje nedolžnih civilistov na naših tleh, vi imenovali hinavski fašisti. Dolgo časa so zločine tajili, sedaj jih hinavsko upravičujejo, češ da so bili izdajaci, čeprav je vsakomur jasno, da npr. otroci ne morejo biti izdajalci, je pa dokazano, da so bili sami največji izdajalci.

          Za levičarje je logika preprosta: nenaši so fašisti, naši pa dobri fantje, ki včasih naredijo kakšno napakico.

          • Točno tako.

            Trump je včasih res šeč malo predaleč, ampak – je bil prisiljen, saj so bili mediji itak apriori sovražni do njega.

          • Igor MB

            In zakaj bi? Saj ste sami zelo jasno zapisali, da so zločinci, ki so poklali dojenčke in zločin opravičevali kot umor izdajalcev, hinavci. Zakaj bi moral vašo izjavo še jaz ponavljati? Če jih bo kdo na katerem drugem blogu slavil, se bom morda čutil poklican vmešati.

            Tukaj se mi po drugi strani bolj smiselno zdi vas spomniti na tiste podrobnosti, ki jih nihče ne omenja. Na primer, da je takrat večina ljudi bila pošteno lačna. V mestih je bilo omejeno, koliko hrane si lahko kupil. A se strinjam, da bi gotovo kdo bil pripravljen posvojiti tudi ustaškega dojenčka. Če ne pri nas, bi mu RKC gotovo našla posvojitelja v tujini. Tako da se absolutno strinjam, da dokazi govorijo o hinavskih “argumentih”. Tudi sam sem večkrat tukaj jasno zapisal, da ti aparatčiki niso delovali v interesu delavskega razreda – torej v okviru tedaj uradno vladajoče ideologije. Ali so bili fašisti ali nacisti? Priznam, ne ljubi se mi tuhtati, kateri politični struji je kdo od njih pripadal. Če je nekdo že mrtev, ni toliko pomembno, ali je imel raka ali kap. Ta diagnoza je bolj zanimiva za še žive. In Trump…

          • Zdravko

            Seveda, Igor, ni treba. Saj smo imeli priložnost prebrati vaše “podrobnosti”. Vi se seveda ne vmešavate. Razen kadar imate priložnost relativizirati pojme. Niso delovali v interesu delavskega razreda?! Vi ste žalitev inteligence.

          • Igor MB

            Zdravko, naj vas spomnim, da jaz nisem zaposlen kot politik. Ne prejemam za to plače. S politiko se ukvarjam le amatersko. Zato nisem poklican imeti toliko trše kože, da bi moral prenašati vse žaljivke, kar “žalitev inteligence” vsekakor je.

            Sprejemam, da je za vas “interes delavskega razreda” le fraza iz komunističnega besednjaka. A tudi v tem primeru se boste strinjali, da je zmaga nad belogardisti bila v interesu delavskega razreda, medtem ko povojni pokoli nikakor niso bili. Morda vam kdaj ta misel pride prav, če boste v živo debatirali s katerim levičarjem. Mu lahko pokažete, da Ribičič ni delal v njegovem interesu. In da ustrezna navodila Tita Ribičiču tudi niso bila v njegovem interesu. Naj se torej zamisli, kakšno kačo smo si redili na prsih. Res je znano, da se podobno zgodi vsem nasilnim revolucijam. Zato je toliko bolj pomembno, da se tega zavedamo, saj ni za upati, da bodo odslej vse spremembe v družbi le mirne evolucije.

          • Zdravko

            Vi žalite mene. Vi ste žalitev inteligence vseh tu na portalu.
            Kje imate tu ruskega carja, da bi imeli belogardiste?
            Vi ste ŽALITEV INTELIGENCE!

          • Igor MB

            Zdravko, še enkrat ponavljam, da jih nisem pripravljem klicati po uradnem imenu, da ne bi prispeval k izenačevanju njihove vloce z zagorsko redno vojsko.

          • Zdravko

            Seveda, pljuvanje je boljše. Vi bi raje po vaših izmišljotinah.
            In kaj, če je bilo oboje v škodo “delavskega razreda”? Če ne bi bilo prvega tudi drugega, pokola, ne bi bilo. In delavsski razred bi jo veliko bolje odnesel.

          • Igor MB

            Komunikacija na spletu vsebuje past. Preveč nas potegne v poudarjanje razlik. Tako jaz osebno imam samo dobre izkušnje s tistimi prijatelji, ki so mi odkrito priznali vlogo svojih sorodnikov med vojno. Povedal sem jim, da mi je žal za povojne likvidacije. Ne, nisem se opravičil. Eksplicitno sem poudaril, da za sodelavce okupatorjev niso upravičeni do nikakršnih odškodnin. Teh še za prave civilne žrtve ni bilo. A sem ponosen, da mojih sorodnikov pri teh pokolih ni bilo zraven.
            Kateri letnik pa ste vi? Rojeni po vojni?

          • Seveda je bila zmaga nad nasprotniki komunizma (uradna ruska definicija belogardizma), v enakem interesu “delavskega razreda”, kot povojni pokoli.

            To se danes kaže s tem, ko čedalje več komunajzerjev to podpira – vključno z Brglezom.

    • Tipično za levega fašista, da drugače misleče zmerja s fašisti.

    • tolmun1

      (Igor)Vsaj tako je bilo v šolskem letu 1985/86, ko sem živel pri njih.

      In potem so te nagnali nazaj v JUGO;ali ne Igor!

      Predvidevam,Andrej Briški

      • Igor MB

        Natanko tako. Vsak “exchange student” (dijak z mednarodne menjave) se je moral za vsaj dve leti vrniti v svojo domovino, da svoje izkušnje, o kulturi, ki je tako presenetljivo zelo drugačna od svoje (a obenem ni čudna) prenese svojim bližnjim, svojim prijateljem in sonarodnjakom nasploh.

  • svitase

    Lahko smo zadovoljni, da je vsaj pri nas mir in relativno sožitje.

    Očitno se je miselnost nekoliko spremenila, saj levica vidi, da je zmeren kapitalizem dobra rešitev za razvoj.

    Prava življenjska formula je torej – zmernost, ne pa skrajnost!

  • svitase

    Boljše napredovati počasneje, vendar zanesljiveje in brez hudih pretresov, ki povzročijo gorje.

  • svitase

    Skrajnost pomeni tudi odlično orožje za nasprotni pol.

  • slovencsm

    Dejstvo je, da je komunizem z revolucionarnimi idejami propadel praktično v vseh državah. Samo še v nekaterih je na oblasti zaradi svoje diktatorske vladavine vendar je ekonomsko popolnoma na dnu.
    Komunizem je zaradi tega ubral drugačno pot, ki je enako nevarna a še bolj prefinjena. zdaj uvaja nove ideologije pod krinko, da smo vsi enakopravni in enaki. Tako podpira uvedbo teorijo spola, kjer ne sme biti razlike med moškimi in ženskami. Istočasno podpira ekonomsko enakost a v ozadju se ne brani kapitalske podpore. Večina celo živi na visoki nogi. In zdaj podpira islamizacijo Evrope pod krinko nove enakosti. Ideološko so zelo agresivni in se niso pripravljeni pogovarjati z drugimi o drugih načinih življenja. Kako odgovoriti?
    Možen je odgovor v obliki Trumpa, ki pa nima dolgoročne in moralne vrednosti. Premagal jih je z idejo: dati ljudem iger in kruha. Kaj pa mi, kristjani?
    Dejstvo je, da če ne bomo agresivni, vsaj v tem trenutku nimamo možnosti. Namreč komunisti so zelo agresivni in imajo vsaj v Sloveniji praktično vse medije pod nadzorom (razen redkih izjem). Delujejo zelo pritlehno in na prvi pogled všečno ljudem. Težko jih je razkrinkati saj se zvijajo kot kače. ne dajejo jasnih odgovorov in laž je njihovo orodje. Naša agresivnost bi morala biti seveda drugačna a za takšen pristop potrebujemo sistematično delo. Posamezniki niso dovolj. Poleg tega je potrebno biti idejno izjemno močan. Ponuditi je potrebno jasne odgovore na vsa sedanja pereča vprašanja. Pa smo tega zmožni?

    • Gospod Slovenc,
      dovolite mi moje razmišljanje na vaše razmišljanje. Ker smo kot družba izgubili vrednote, psihopati galopirajo na veliko in sicer ateistični kot naši. Nismo nič slabši od levakov!

      V borbi proti psihopatu pa bo pošten posameznik vedno pogorel. Poštenjakov mora biti vedno več, da ga uženejo. No, tu je pa že težava … je poštenih in pravičnih v naši družbi dovolj? Spomnimo se, kaj vse piše v Sveti knjigi: ” Vse mesto je šlo Jezusu naproti. In ko so ga zagledali, so ga prosili, naj odide iz njihovih krajev.” (Mt8, 34)

      Hitro pa psihopat zaglavi, ko je treba pokazati rezultate na prostem trgu. Zato je potrebno imeti čim manj lastnine in država naj se čim manj vmešava v gospodarstvo. Ampak! To ve tudi psihopat in on se kar tako ne da.

      Skatka, potreben pogoj, da bomo kaj spremenili je aktivnost poštebih in pravičnih. Ni pa to še nobeno zagotovilo, da bo do sprememb tudi prišlo.

    • Amelie

      slovencsm… “naša agresivnost bi morala biti seveda drugačna..”
      —-
      Ja, morala bi izžarevat odločnost, ki izhaja iz notranje moči !
      Ta izhaja samo iz Resnice, ki pa je močnejša od laži !!!
      Komunisti stavijo na zunanjo moč, tam so močnejši. Vendar njihova moč temelji na laži, ki je notranje šibka.

  • najprej je potrebno končno razčistiti s krilatico ‘skrajni levičar’. je to nekdo, ki je skrajen pacifist, ki je skrajen v svoji borbi za enakopravnost, je skrajen v ideji, da država poseže tam, kjer trg ne more oz. ne sme, je skrajen v ideji, da je treba kočnati s socialno neenakostjo?
    torej- levičar nikakor ni enako komunist, čeprav bi nas radi desni komentatorji prepričali v nasprotno, ravno tako kot desničar ni enako fašist.

    • Bravo! Končno eden, ki se je lotil poenotenja imenovanja pojavov. Brez tega očitno ne bo šlo.

    • Skrajni levičar je tisti, ki je skrajno nestrpen do drugače mislečih, pacifizem je le izgovor.

      Enakopravnost je enakost pravil iger za vse. Enakost, za kar se zavzemajo skrajni levičarji – je enakost rezultatov.

      Skrajni levičar hoče, da država nadzira vse, ne le tam, kjer trg ne more (tega je zelo malo).

    • Amelie

      Skrajnemu levičarju oblast podeljuje moč, kadar le-ta izhaja iz preživele ideologije, ki poveličuje svobodo, ne upošteva pa odgovornosti.

  • svitase

    Skrajni levičar je tisti, ki je proti krščanski veri, cerkvi, slovenski pristni kulturi in pozitivni tradiciji,
    gospodarnemu obnašanju, posnemanju dobrih zgledov iz drugih držav, sodelovanju z vrednotno in gospodarsko razvitimi državami, zagotavljanju varnosti Slovenije in njenega skupnega dobrega…

  • Če bi se strogo držali vsebinskih definicij, je fašist lahko le levičar.

  • Sarkazem

    Vsekakor so se nacizem, fašizem in komunizem napajali iz podobnih ideoloških virov in spadajo na levi pol političnega spektra. Razlika med njimi je nastala, ko sta prva dva napadla tretjega in izgubila vojno. Ker so se demokrati skupaj s komunisti borili proti nacistom in fašistom, so iz zavezništva ohranili nekaj simpatij in zapadli v amnezijo do komunističnih zločinov. Zato je ves zahodni svet nevarno nagnjen v levo, kot stolp v Pisi in bo potreboval podporo naveličanih volilcev, da se ne zruši, kot se je ravnokar zgodilo v Ameriki in se bo, upajmo, še letos zgodilo v Franciji in Nemčiji.

  • Ah, še eden več, ki ne razume, v čem je problem. Problem je v tem, ko se na državni ravni poskuša vsilejvati neko ideologijo na način, da človek potem nima več izbire, kar je pač v osnovi totalitaristična predpostavka. Ko država začne ščititi takšne ali drugačne ideološke vrednote v škodo svobode posameznika, smo pač na poti v totalitarizem.

    Zanimivo je pa v tem prispevku predsem to, da tako avtor kot tudi “levica”, ki jo v prispevku napada, svarijo pred pohlepom, ki naj bi želel ljudi spremeniti v popolne sužnje kapitala. Skratka, isto sranje, drugo pakovanje. 🙂

    Zakaj je nekaterih tako strah tega, da se pač ljudem dovoli, da o svojih življenjih odločajo sami, torej tega, da si vsak izbira lastne vrednote in v skladu z njimi tudi živi?

    • Strah? Ja, lahko bi govorili tudi o strahu. Strah, da se ljudje osvestijo in potem udarijo nazaj.

      Drug pogled pa namesto strahu govori o strasti za oblastjo, močjo in bogastvom. Ljudje bodo izbrali tak način življenja, da ne financirajo npr. filharmonije, saj nikoli niti želje poslušati filharmonike nimajo. Tako bodo morali tisti, ki hočejo filharmonijo, plačati polno ceno.

      Zato je treba ljudi omejevati, zavirati v razvoju … preoblikovati v jagnjeta. Značilnost jagnjeta je, da niti ne pisne, ko se ga kolje.

    • Amelie

      Zato ker taki “svobodni” pozabijo na odgovornost ! Pravzaprav niti ne pozabijo, ker je niti ne čutijo.

      • Edina odgovornost, ki jo imamo je ta, da drugim ne odrekamo tistega, kar zahtevamo zase.

        Vse ostale vrste odgovornosti so ideološko posiljevanje s strani nestrpnih ljudi.

        • In ti si merilo za vse ljudi ? Po tebi naj bi se vsi ravnali ?
          Kaj pa če ima nekdo drug drugačne potrebe od tvojih ?

          • “In ti si merilo za vse ljudi ? Po tebi naj bi se vsi ravnali?”

            Ne, merilo je enaka svoboda vseh ljudi. Kar pomeni, da ti ravnaj tako kot tebi paše, drugim pa pusti, da ravnajo tako kot paše njim. In bomo vsi srečni. 🙂

            “Kaj pa če ima nekdo drug drugačne potrebe od tvojih?”

            Naj jih seveda ima, ampak naj jih prakticira na sebi, ne na tistih, ki imajo drugačne potrebe od njega. 🙂

    • Amelie

      Dokler človek ne čuti odgovornosti, si želi “več” svobode …
      Ko pa ga nekdo ki čuti odgovornost omeji, se mu ta z vsem upira, saj je vendar svoboden !

    • Pometi pred svojim pragom, saj ti ves čas poskušaš kristjanom vsiliti svojo ideologijo.

  • Gospod Zdravko je 3.1.2017 ob 19:55 nekemu komentatorju odgovoril: “Vi žalite mene. Vi ste žalitev inteligence vseh tu na portalu. Kje imate tu ruskega carja, da bi imeli belogardiste?
    Vi ste ŽALITEV INTELIGENCE!”

    Ker admin na take izpade ne reagira, bom pač jaz. Tak izpad zelo lepo prikazuje, kako prav ima Aleks Jakulin, doktor računalništva, nekdanji profesor na univerzi Columbia, danes pa podjetnik v ZDA. Tako piše o Sloveniji:

    “Razmišljati bi morali o resni spremembi sistema, je prepričan: ob tem našteva neprijazne davke, katastrofalno nizko rodnost, življenje nad lastnimi zmožnostmi in nezmožnost z dialogom najti dobre rešitve … Slovenija hira. Če pogledamo, koliko ljudi je umrlo med kugo v srednjem veku: umrlo je 40 odstotkov Evrope. Če pogledamo demografsko sliko Slovenije, je deficit rodnosti tak, da bomo v eni generaciji izgubili 40 odstotkov prebivalstva”

    Več preberite na http://siol.net/novice/slovenija/poslovni-model-slovenije-nas-bo-pripeljal-v-bankrot-432717 . Jaz bom pa samo poudaril: NEZMOŽNOST DIALOGA. In pa: “Žal gre tako, da smo levi ali desni in se koljemo do smrti kot primitivna plemena.”

    Da, gospod Zdravko. Taki ste.

  • Igor MB

    Hvala, gospod AlFe. Ponoči sem se zbujal in je prav pomirjujoče bilo brati vaš komentar.
    Glede otrok sam nisem tako črnogled. Ne vidim geometrijskega zaporedja 1/2, 1/4, 1/8,… v limiti 0. Sodelavka od moje mame je bila edinka. Sama ima tri otroke. Tako da razmišljam tudi sam: najprej štalca, …

  • Igor MB

    Globalno to pomeni najprej rešiti planet. Ta hip na planetu ni premalo otrok ampak preveč avtomobilov. Še bolj kot promet globalne klimatske poganja živinoreja.

    Zame osebno pa je najbrž že pozno. Čeprav sem si zelo želel veliko otrok, a sem prednost dal reševanju hčerke edinke, ki mi jo je državni aparat poskušal zmleti – zapleniti. Po porabljenem desetletju si zdaj “ližem rane” in poskušam nadoknaditi, kaj se ta čas zamudil v stroki. Tako da če bi imeli bolj normalno družbo, bi otrok seveda bilo več že zdaj.

    Tako pa gledam in se čudim. Moj cimer iz študentskih let. Sam edinec in zelo prijeten fant. Še vedno samski. Kar nekaj punc, za katerimi sem se pred leti oziral. Še vedno brez otrok. Nekatere celo samske. Tudi moja najboljša prijateljica iz študentskih let je zanosila šele, ko sta se z možem odselila iz Slovenije.

    Tako da seveda imamo problem. Slaba klima. Nekateri se pravilno odločijo, da v takšnih pogojih niso pripravljeni odgovarjati še za eno nebogljeno bitje. Nekateri so komot. A nekaterim enostavno čas pobegne skozi prste.

    Vseeno bi rad poudaril, da pritiskanje ni rešitev. Mene osebno je groza, da bi lezbijke silili, da imajo otroke. Bogi njihovi partnerji! Saj nas je dovolj drugih, ki bi radi imeli otroke. Če bi imeli za otroke ustrezne pogoje. Če bi se jih dalo ustvariti…

  • francelj

    Fašisti in nacisti (nacionalSOCIALISTI) so levičarji. Seveda se ostali levičarji tega sramujejo in jih potiskajo na desnico. Dejstva pa so taka: vsa zgodovina od prihoda nacistov in fašistov na oblast do začetka druge svetovne vojne jasno kaže, da gre za levico. Mussolini je bil član socialistične stranke in celo urednik socialističnega časnika Avanti. Pri Hitlerju so praznovali 1. maj, sklenili pakt z Rusijo, od 6.4. do 22.6.41 drugovali z jugokomunisti, gradili delavske počitniške domove, imeli zelo aktivno organizacijo Kraft durch Freude, ljudem obljubili ljudski avto (Volkswagen)… Vse izrazito levičarsko početje. Tako da, razčistimo že enkrat te pojme levo-desno.

    • Igor MB

      Hm. Malo preveč poenostavljate.

      Če nadaljujem v vašem slogu, vam ne bo všeč. Janša je bil aktiven član Zveze komunistov, Peterle se je v politiki uveljavil skozi SZDL (Socialistično zvezo delovnega ljudstva). Toliko za okus. Lahko pogooglam natančneje, če vas katera opcija zanima bolj natančno…

      • Zdravko

        In, res, kdo je tu kaj poenostavil?! Najbrž noben od bralcev ne rabi pojasnila.

      • Ja Igor MB, mešate jabolka in hruške. Nekateri so bili med komunisti in SZDL-jevci, a so spregledali in postali demokrati.

        Fašisti in nacional socialisti so pa do konca ostali to, kar so bili: socialisti z močno državo, ki misli namesto državljanov, tako kot pri njihovih ideoloških bratih komunistih. Eni in drugi so preganjali razredne sovražnike. Prvi so jih prepoznali predvsem v Judih, drugi v t.i. buržujih. Oboji so na podoben način množično likvidirali “nenaše”, a so bili pri tem komunisti bolj brutalni in precej uspešnejši. Na koncu so se pa še ti bratje med sabo skregali. Noben izmed teh treh nikoli ni postal demokrat, temveč so vsi ostali “fašisti”.

        • Igor MB

          Nimam občutka, da bi mešal jabolka in hruške.

          Vi ste kljub vsem indicem s procesa Patria prepričani, da je Janša transparenten demokrat. O meni ne veste praktično ničesar, a dvomim, da me boste branili nalepke “demohisterik”. Če mi zaradi nekorektnih pripomb kmalu poči film in čez minutko komu tukaj zabrusim, da je “sakralohisterik”, ker ne kupi en Jupol in sam čimprej prebarva en sam samcat grafit na kapelici namesto, da se zgraža nad permisivno vzgojeno mladino, pa bom kolektivno postavljen ob bok najhujšim morilcem.

          Niti malo me ne moti, če debatiram s skupino, v kateri nihče ne misli enako kot jaz. A me moti, če mi vsakdo nekaj prilepi, kar ni mojega. Ne, nisem mešal jabk in hrušk. Jasno je, kateri politiki imajo svetovne in zgodovinske razsežnosti in kateri le slovenske iz polpretekle zgodovine. Jasno je, da je med politiki neprimerno višji odstotek psihopatov kot med ostalimi. In da so ti psihopati obrnili hrbet številnim, ki so jim na začetku njihove poti pomagali.
          Enako je jasno, da kot levičar ne delim vašega političnega prepričanja. A po drugi strani je enako samoumevno, da od vas ne pričakujem, da se zame odrečete svoji veri.

          Skratka samo zelo malo je potrebno, da debata postane konstruktivna. Le vsem argumentom ad hominem (a la Igor meša jabke in hruške) se je treba izogibati, umakniti absolutno vse žaljivke (ne, tu ne kažem s prstom na vas) in bomo morda na Časniku našli tudi katero univerzalno rešitev, ki bo sprejemljiva za večino Slovencev ne glede na politično prepričanje.

  • Domen Mezeg .. “Najbolj goreča želja raznih »človekoljubov« in “humanitarcev« tipa George Soros je Poljsko in mnoge druge države čimbolj liberalizirati, degradirati domoljubne vrednote, marginalizirati katoliško tradicijo in jih posiliti z multikulturalizmom … ”
    ———————-
    g. Domen, v to trditev pa močno dvomim, da je to res !? Sploh, ker Soros v svoji knjigi “Odprti družbi naproti” nakazuje možne rešitve za države, ugrabljene s strani oblasti in vladajočih elit. Tako da ni čudno, če ga imajo na piki.
    Tudi v tem zadnjem pismu opozarja:
    https://www.finance.si/8852737/V-bran-odprti-druzbi?utm_content=buffer795e9&utm_medium=social&utm_source=twitter.com&utm_campaign=buffer

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI