Pozaba in spomin

Jurij Pavel Emeršič 29.12.2016 6:407 komentarjev
 

oktobrska-revolucijaZgodovinarji imamo veliko opravka z letnicami. V zadnjih dneh sem razmišljal, katerih obletnic se bomo spominjali v prihajajočem letu. Takoj sem se spomnil nekaterih pomembnih bodisi za svetovno bodisi slovensko zgodovino. 500. obletnica reformacije, 100. obletnica Majniške deklaracije in preboja na Soški fronti, 60. obletnica smrti velikega arhitekta Jožeta Plečnika … Noben dogodek pa ni bolj usodno zaznamoval naše zgodovine kot revolucija v Rusiji v novembru 1917 (zaradi različnih koledarjev imenovana oktobrska revolucija). Po neuspešni generalki s pariško komuno je komunistom pred 100 leti uspelo prevzeti oblast v največji državi na svetu. Iz Sovjetske zveze so boljševiki s kominterno, ljudskimi frontami, paktiranjem z nacisti, antinacisti, antikolonialisti, in antikapitalisti, izvozili komunizem na vse konce sveta. Vse variacije na temo komunizma so se končale z množičnimi grobišči, taborišči, terorjem, ekonomskim kolapsom, splošno pohabo … Po sesutju sovjetskega kolosa na začetku 90ih se je komunistični eksperiment v številnih državah, tudi pri nas, uradno zaključil.

Po padcu komunističnega režima so njegove žrtve, med katerimi je bilo največ kristjanov, hitro pozabile in odpustile. Sprava in odpuščanje sta namreč kristjanom zelo domača, saj nas Jezus s svojim križem uči, da ni tako velikega greha, ki ga ne bi mogel odpustiti … A v našem primeru po mnenju Alaina Besansona ne gre za tako krepostno pozabo, ampak bolj za lenobo in strahopetnost pred zahtevami pravičnosti. Ali pa celo za beg pred odgovornostjo zaradi pretekle kolaboracije s komunizmom. Zato mnogi kristjani radi sledijo pozivom k usmiljenju, ki se nato sprevrže v amnezijo. Tudi v slovenski Cerkvi smo bili v zadnjih desetletjih priča taki nekrepostni pozabi. Ignoriranje tisočev slovenskih mučencev, ki so se uprli boljševiški mistiki smrti, brezbrižni ali celo odklonilni odnos do junaškega upornika zoper nacifašizem in komunizem – škofa Rožmana, mojstrsko organiziranje papeževe poti po Sloveniji leta 1996 in 1999 mimo vseh 600 množičnih morišč, tudi mimo Kočevskega roga, Teharij, Hude jame … Če se bo papež Frančišek v letu 2017 odzval vabilu predsednika Pahorja med mlade v Stično, bo njegov kabinet verjetno pripravil podoben slalom po Sloveniji. Pričakujemo lahko nekaj tem v stilu: sprejem na letališču, kremšnita na Bledu, zvonjenje v cerkvici na otoku, budnica v nadškofijskem dvorcu in sprehod po Ljubljani, pred odhodom pa še fotošuting in kratek ekskluzivni intervju z novinarjem Dejanom Karbo. Tistim Karbo, ki je zaslovel s poročanjem o Patrii, pisal o domnevnem očetovstvu kardinala Rodeta in si leta 2013 zaslužil grožnjo z interdiktom s strani murskosoboškega škofa Petra Štumfa, če se  »…Karbova podtikanja in zavajanja glede življenja in dela škofov v Sloveniji ne bodo končala.« Očitno je bil tudi Karba deležen opisane amnezije. Leta 2014 se je sodno poravnal z Rodetom, ob koncu letošnjega leta pa se je celo znašel na 22. in 23. stani katoliškega Ognjišča, ob ženinem boku zelo pozitivno osvetljen.

Slovenska Cerkev ne bo ubirala tolikih stranpoti od trenutka, ko se bo pričela spominjati. Tega nam želim v prihajajočem letu 2017.

 

 
Značke:

7 komentarjev

  • Pa pravijo, da jaz kritiziram škofe Katoliške Cerkve na Slovenskem …

    Hvala za resnico, gospod Jurij! Kdo ve, jo bodo slovenski škofje brali?

  • svitase

    Cerkev mora delovati s širino, ki ga zahteva vrednotno življenje in mora biti v tem smislu gonilo splošnega vrednotnega napredka.

    Zato ni dovolj: Moli in delaj.

    Tudi slovensko kulturno dediščino, katere sestavni del je tudi krščanska vera, mora spoštovati kot pomembno življenjsko vrednoto, ki gradi slovensko skupno dobro in identiteto.

  • svitase

    Splošno znano je, da se je cerkvi treba zahvaliti, da se je ohranil skozi stoletja slovenski narod z vsemi identitetnimi pozitivnimi kulturnimi znaki.

    Tudi današnji čas pričakuje, da bo cerkev z vso odgovornostjo opravljala to plemenito poslanstvo in s tem spoštovala sonaravne stvarstvene zakonitosti.

    • Hm … gospod Svitase … če dovolite, bi vas popravil … ne bomo se zahvaljevali cerkvi, temveč Cerkvi. Pa tudi Cerkvi ne, temveč Bogu. Dovolite ta popravek?

      Hvala Bogu za ljudi, ki so v ključnem trenutku znali izbrati pravo pot in povesiti naše ljudstvo po njej!

  • Franc Mihič

    Kateri nauk osvojijo dijaki cerkvene salezijanske gimnazije v Želimljah, kjer predava mag, Jurij Pavel Emeršič, ali nauk RKC “Odpusti in ti bo odpuščeno”, ali pa nauk pedagoga mag. J. P. Emeršiča, ki uči, da je to nekrepostno?

  • Prepisujem iz članka avtorjevo navedbo vira:
    “A v našem primeru po mnenju Alaina Besançona ne gre za tako krepostno pozabo, ampak bolj za lenobo in strahopetnost pred zahtevami pravičnosti. Ali pa celo za beg pred odgovornostjo zaradi pretekle kolaboracije s komunizmom. Zato mnogi kristjani radi sledijo pozivom k usmiljenju, ki se nato sprevrže v amnezijo. Tudi v slovenski Cerkvi smo bili v zadnjih desetletjih priča taki nekrepostni pozabi.”
    ____________________________________________________

    Dejanja je potrebno pravilno pimenovati. Tudi Jezus se je v SP nekajkrat razjezil.
    ____________________________________________________

    Odgovorni smo za svoja dejanja in njihove posledice ter tudi nedejanja in posledice (“mnogo dobrega opustil”).
    ________________________________________________________

    Ko se bodo dejanja vseh vpletenih pravilno poimenovala, se bo lahko začelo celjenje velike narodove rane.

    Tudi “Odpusti in ti bo odpuščeno” se bo zgodilo, kot navaja gospod Mihič, hkrati pa menim, da g. Emeršič s svojim tonom pisanja ne poziva k nekrepostnosti, ampak k uravnoteženemu vrednotenju dogodkov v naši preteklosti, njihovem poimenovanju in umestitvi v narodovo zavest.

    ______________________________________________________

    Otroci zanamci od nas to upravičeno zahtevajo. Zato dam avtorju prav, da nas budi iz zgodovinske amnezije. Potrebno bo pa najti primerno Pot, ki ne bo naredila še novih ran.

    Priporočam: http://www.slovenijaimasrce.info/

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI