Virtualni jaz

Zoran Milivojević 24.12.2016 7:400 komentarjev
 

virtualni-jazŽe dolgo je znano, da se ljudje ne obnašajo enako z ljudmi, ki so jim blizu, in z ljudmi, ki jim niso blizu. Na en način se obnašajo v družbi bližnjih in na drug način se obnašajo v javnosti. Medtem ko se v bližini ali intimi ljudje obnašajo sproščeno in odprto, pa v javnosti kažejo svoj »javni jaz«, ki se drugače imenuje tudi fasada, persona ali socialna maska.

»Javni jaz« je pomemben del osebnosti, ki ima svoje funkcije: od tega, da oseba pred drugimi zamaskira tiste lastnosti svoje osebnosti, za katere ne želi, da jih drugi ljudje vedo o njej, do tega, da za masko skrije svoje spontane reakcije, s katerimi bi lahko druge ljudi užalila ali porinila v neprijetno situacijo.

Poleg teh zaščitnih funkcij služi »javni jaz« tudi temu, da se lahko oseba predstavi drugim ljudem na tak način, na kakršnega jo drugi ljudje želijo doživeti. V kolikor je v tem uspešna, potem bo obnašanje drugih ljudi do nje postalo predvidljivo.

S pojavom masovnega odpiranja profilov na socialnih omrežjih je nastal nov javni prostor, v katerem lahko oseba živi svoje virtualno življenje in tako zadovoljuje svoje socialne potrebe.

Pojem »virtualno« prihaja iz latinske besede virtus, ki izvorno označuje vrlino, človečnost. V prenesenem pomenu pa navideznost, nekaj, kar ima iste vsebine kot nekaj drugega, a ni nekaj drugega. Z drugimi besedami: to je nekaj, kar fizično ne obstaja, ampak samo izgleda, da obstaja, zahvaljujoč računalniškemu programu.

Profil na omrežju postane neke vrsta osebna izložba, pri kateri oseba s popolno kontrolo odloča, kaj bo vanjo postavila in se tako predstavila »prijateljem« v tej navidezni skupnosti.

Oseba izbira primerne fotografije, komentarje in druge vsebine, s katerimi se bo javnosti predstavila tako, kot si sama želi, da bi jo videli drugi, in ne kakršna je v resnici. Ravno zaradi tega, ker lahko sama kontrolira številne spremenljivke samopredstavitve, lahko to počne veliko bolj uspešno kot v realnem življenju.

Kadar ima nekdo mnogo več virtualnih »potrditev« in »prijateljev« kot v resničnem življenju, kadar se v navidezni skupnosti počuti mnogo bolje kot v realni skupnosti, tedaj se oddaljuje od realnega sveta.

Kadar nekdo svoje socialne potrebe mnogo bolje zadovoljuje navidezno, virtualno, tedaj svoje doživljanje osebne vrednosti povezuje s temi aktivnostmi in ima večjo potrebo, da čas posveča virtualni skupnosti. V tem primeru ji virtualni svet postaja neke vrste zamenjava, nadomestek za stvarno življenje in realne socialne odnose. A navideznost postane zamenjava za stvarnost, kar lahko preraste v zasvojenost.

Čeprav je v številnih primerih virtualno predstavljanje sebe kot srečnega, socialno in osebno uspešnega in družbeno aktivnega človeka  samo kompenzacija za občutek manjvrednosti v realnem življenju, pa kljub temu moramo videti tudi povratno zanko: saj virtualni jaz vpliva in obveže osebo, da se tudi v realnem življenju obnaša v skladu s svojo virtualno projekcijo sreče in uspeha.

Tisti, ki se nahajajo v procesu oblikovanja svoje osebnosti, so najbolj izpostavljeni tveganju, da njihov virtualni jaz »požre« njihov šibek, realni jaz. In ti ljudje so mladi in otroci.

Prevedel: Robert Šifrer

 
Značke:

Dodaj komentar

Za komentiranje se morate prijaviti:

Vi ste verjetno prijavljen objavi komentar


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI