Titov DNK

Domen Mezeg 22.12.2016 6:38
 

josip borz titoJosip Broz Tito je ena najbolj kontroverznih osebnosti 20. stoletja. Zanimivo je, da mu navkljub vsem njegovim zločinom nad civilisti, predvsem množičnim pomorom in drugim okrutnim kršitvam človeškega dostojanstva, mnogi še vedno »prepevajo slavospeve« ter ga poveličujejo do neba, medtem ko so preostali diktatorji njegovega časa kot sta bila na primer Hitler in Stalin, precej klavrno končali svojo življenjsko zgodbo na »deponiji« zgodovine.

Častili so ga kot faraona

Več kot očitno je, da je Titu uspelo okoli sebe »pričarati« posmrtni kult osebnosti, kakršnega bi mu najverjetneje zavidal tudi sam Franc Jožef I., ki ga poveličujejo še zlasti v Avstriji, njegove goreče častilce pa je mogoče najti tudi v naših krajih. Tudi sicer je med obema državnikoma mogoče opaziti kar nekaj podobnosti. Med drugim zagotovo to, da sta oba vladala večnarodnostni državi, za samopromocijo pa skrbela preko svojih pogostih obiskov posameznih krajev »kronskih dežel«, kjer so ju njuni fanatični verniki vselej častili kot faraona ter jima namenjali čast olimpijskih božanstev.

Je bil Tito sovjetski vohun?

Obema so mahali in vzklikali, pred avstro-ogrskim cesarjem pa so menda dekleta celo klečala kot v kakšnem Božjem hramu. Avstrijski monarh se je sicer znal prikupiti ljudem s svojim znanjem jezikov podložnih narodov, medtem ko je bil Tito menda prav tako poliglot, a pred domačo »publiko« ni govoril drugače kot v svoji sumljivi srbohrvaščini, kar mnogi vidijo kot dokaz, da v resnici ni bil Jugoslovan, ampak ruski tajni agent, saj naj bi njegovo govorno izražanje nosilo prav sledove ruskega jezika. Resnični Josip Broz naj bi preminil v času 1. svetovne vojne, Sovjeti pa so baje uporabili njegove dokumente, da bi lahko podtaknili človeka, ki je užival njihovo zaupanje. Po neki drugi teoriji, pa naj bi se v Josipa Broza preimenoval kar njegov polbrat in nezakonski sin matere Marije ter nekega bogatega judovskega industrialca Samuela Majerja, živečega na Dunaju, pri katerem je Brozova mati službovala.

Za masko skromnega marksista skrite številne »buržujske razvade«

Prav tam bi se poznejšega jugoslovanskega diktatorja lahko prijele razne »buržujske razvade« – igranje na klavir, plesanje in mečevanje. Vse to je Josip Broz namreč obvladal, kar pa se ravno ne ujema s priložnostmi nekega preprostega, povrhu vsega ne preveč inteligentnega fantiča iz avstro-ogrskega podeželja, ki se je v mladosti zaradi preživetja izučil ključavničarstva ter pri svojem delu menda celo izgubil prst, ki pa ga je povojni istoimenski trinog vsekakor imel. Poleg tega si je uredil nadvse prijeten »počitniški brlog« na Brionih ter se v javnosti bahal s svojo razkošno belo limuzino, s čimer je bolj kot na kakšnega vaškega prostaka in preprosteža s socialističnim svetovnim nazorom, ki se je povrhu vsega svoj čas klatil po gozdovih v ponošenih smrdljivih »capah«, spominjal na razvajenega plemenitaša. Celo njegova telesna mimika naj bi takšno mnenje podkrepila. Prav zato ni prav nič nenavadno, da mnogi v njem vidijo poslednjega Habsburžana, ki je bil plod nezakonske ljubezni med Francem Habsburgom in sobarico Marijo.

Titova skrivna spreobrnitev v islam – je bil Josip Broz pobožen?

Med ljubitelji teorij zarot posebno priljubljenost uživajo tiste, ki govorijo o Titovem judovskem poreklu. Slednje naj bi menda trdil celo njegov osebni zdravnik Aleksandar Matunović, kar pa ni bilo nikdar utemeljeno z dejstvi. So pa tudi takšni, ki nekdanjega balkanskega državnika prištevajo k članom neke prostozidarske lože ali kakšnim drugim tajnim navezam. Tiste malce bolj pravljično obarvane zablode, pa govorijo o Titovi spreobrnitvi v Islam. Tudi popularna »pripovedka o izgubljenem sinu«, v kateri je vlogo slednjega junaka prevzel prav obravnavani jugoslovanski krvolok, pa navaja, da naj bi ta k svoji smrtni postelji poklical samega ljubljanskega nadškofa. A takšne zgodbe se ne zdijo preveč verjetne, če vemo, da je imela partija izredno strog nadzor nad tem kdo se je v poslednjih urah Brozovega življenja zadrževal v njegovi bolniški sobi. Pravzaprav je bila varnost na nivoju skladišč z jedrskim orožjem, kjer nič kar je bilo verskega ni imelo vstopa. Tako ostaja precej majhna možnost, da bi kakšnemu Gospodovemu služabniku partija naklonila posebno čast in ga povabila na osebni obisk prvega moža nekdanje skupne države.

Novica, ki je nikoli ni bilo: jugoslovanski kozmonavt Gordan Jović stopil na luno

Proti spreobrnitvi v vero preroka Mohameda pa govori že njegov življenjski slog, predvsem pa ideološko prepričanje samo. Nihče namreč še ni uspel dokazati govoric, da je Tito doživel nekakšno razsvetljenje oziroma spreobrnitev pod vplivom svojega dobrega tovariša, egiptovskega predsednika Naserja, po prepričanju muslimana. Dejstva iz njegovega življenja pač tega ne morejo podkrepiti. Ni namreč znano, da bi molil ali imel kakšna asketska nagnjenja. Prav nasprotno – post zagotovo ni bil ena izmed Titovih vrlin. Posebej zanimiva in že kar malce bajeslovna pa se zdi navedba, da je Američanom prodal jugoslovanski vesoljski program. V javnosti je veliko različnih zgodb, ki po večini še niso bile deležne kakšne resnejše obravnave. Z nekimi dokazi naj bi sicer pred leti postregla CIA, ki je menda analizirala Titov govor ter sklenila, da pokojni komunist po rodu nikakor ni bil Jugoslovan, ampak Poljak ali Rus.

Veliko je zgodb, bolj malo pa resnih raziskav, je čas za akcijo?

In navsezadnje se pojavlja vprašanje, ali se vsa ta skrivnostnost okoli Titove osebnosti pojavlja spontano, ali pa jo nekdo načrtno ustvarja? Teorije zarote o Titu sicer v javnosti krožijo že vrsto let, na popularnosti pa so pridobile s smrtjo njegove nekdanje žene Jovanke. Je morda končno nastopil čas, da se stvari temeljito razišče in preneha s tem »mešanjem megle«? Če bi »višje sile« dopustile, bi bilo zagotovo mogoče narediti vsaj kakšen pomemben korak v smeri k večjemu poznavanju pristnih zgodovinskih dejstev. Za začetek bi lahko na primer odkopali Titov grob ter ugotovili ali je truplo sploh shranjeno v njem, ali pa je v krsti zgolj pesek, tako kot menda že na sami pogrebni slovesnosti leta 1980. In če je res tam, bi obenem lahko vzeli vzorec DNK ter ga zelo enostavno primerjali z DNK-jem njegovih domnevnih sorodnikov. To pa ob vsem napredku sodobne genetike menda res ni več takšen problem. S tem dejanjem bi postalo marsikaj kristalno jasno. Če bi se izkazalo, da je bil Tito res tisti kmečki fantič Joško iz revne vasice Kumrovec, bi si titofili lahko oddahnili. Mnogo bolj zanimivo pa bi postalo, če bi DNK analiza prinesla kakšna bolj šokantna spoznanja. Bi se v tem primeru Titova pravljica porušila kot grad iz kart?

 
Značke:

13 komentarjev

  • Bi se v tem primeru Titova pravljica porušila kot grad iz kart?

    NE! Kdor sledi zlu, tega to ne bo motilo. Kdor se je zavezal dobremu, ga pa že sedaj ne časti, milo zapisano.

  • Ogromno je dokazno znanih negativnih zločinskih dejstev o Titu, ki povsem zakrijejo ostala dejstva, ki glede na zločinska dejstva Tita, niso več aktualna, saj mu ne morejo izboljšati imena.

  • Nobena preiskava DNK-ja ne more zbrisati dokazanih zločinov. Zato je vseeno, ali ima povzročitelj takšen ali drugačen DNK. Zato ne bo manj žrtev in manj trpljenja.

    Tisti, ki ga častijo, ga zaradi sebe in ne zaradi njega. Zaradi privilegijev. Finančnih, zadovoljstva, da so bili na pravi strani, morebitnega ugleda med svojimi itd.

  • ali ni popolnoma vseeno katerega malika častijo malikovalci?

  • Kdo je Bog razen Tita!

  • DNA analiza Titovih posmrtnih ostankov in primerjava z DNA direktnih potomcev rodbine Josipa Broza, predvsem potomcev bratov in sester, sploh ni tako slaba ideja.

    Njegova “spreobrnitev v islam” je nekaj, kar ni vredno resne obravnave. Obiska nadškofa Pogačnika sam ne bi izključeval, čeprav je tudi možno, da bi nemočnemu Titu Dolanc in tovarišija odrekli izpolnitev take domnevne želje.

  • Franc Jožef po mojem niti ni več tako zelo popularen med Slovenci. Vsak nov rod ga pozna nekaj slabše od prejšnjega. Če bi gledal, kje je cesar Franc Jožef v naši bližini res popularen, bi se najprej ozrl v Trst in Gorico. Ko je bila pred precej leti ob gradu Miramar ( tržaški rezidenci cesarjevega brata Maksimiljana) velika razstava o cesarjevi ekstravagantni ženi Elizabeti ( Sissy), so se stalno vile dolge vrste čakajočih na to razstavo. Nepredstavljive v Sloveniji.

    • Če pa bi se cesar prebudil in zahteval nazaj vse to, kar je Slovencm v dolgi vladavini podaril, bi Cerar in Pahor poslovala pod kostanji v Tivoliju. Polovica županov pa pod smerkami, ali hruškami.
      Ljubljana bi bila brez teatrov, da o železnici ne govorim.
      Našteval bi lahko še in še, pa naj bo dovolj.

  • Da bi Avstrija zelo častila nekdanjo cesarsko rodbino, se jaz pač ne bi upal ocenit. Grdo so delali s Habsburžani ne le po prvi vojni, tudi še po drugi. Cesar Karl s svojo veliko družino je izgubil vse in je moral bežati preko Švice na Madeiro, kjer mlad težko zbolel in hitro žalostno končal. Celo ženi in cesarici Ziti niso še davno po koncu druge vojne dovolili domov v Avstrijo niti na pogreb lastne hčerke. Za razliko od večine Avstrijcev se habsburška dinastija, v prvi vrsti s sinom Ottom držala pokončno v odnosu do nacizma in Hitlerja in v vojni jasno simpatizirala z zahodom. Kljub temu Avstrija, posebej po volji socialistov, dolga desetletja ni niti malo korigirala sovražnega odnosa do svoje nekdanje cesarske rodbine. Otto recimo ni imel avstrijskega, ampak nemško državljanstvo in je bil dolgoletni poslanec bavarske CSU, najprej v Nemčiji, kasneje tudi dolgo v evropskem parlamentu. Paradoksno je, da ta država služi težke turistične milijone z dediščino Habsburžanov( ki je bila rodbina odvzeta), od vladarskih palač in parkov do španske jahalne šole ( z lipicanci), obenem pa rodbino, ki je v ničemer ne ogroža, tretira kot nevarnost in skoraj državnega sovražnika št. 1.

  • Kaj bi s primerjavo DNK dobili? Nič pomembnega. Popolnoma vseeno je, ali je bil lopv Hrvat, ali Rus. Bil je lopov, baraba, prevarant.
    Tako kot celotna revolucija v Jugoslaviji in Sloveniji še ni objektivno ocenjena, tako življenje in zlasti delo množičnega morilca Tita, ni objektivizirano.
    Kaže pa pred vsem na to, da je svet pokvarjen in zločinci, kakršen je bil Tito, lahko v najem uživajo sloves.
    Revolucija v Jugoslaviji ni uspela. Še danes po sedemdesetih letih čutijo vsi jugoslovanski narodi hude posledice. So še vedno nacionalno razdvojeni in se sovražijo, hkrati pa so zaslepljeni in ne najdejo poti v realni svet.
    Nič bolje ni z “osvobojenimi” državami po svetu. Namesto kolonistov so dobili na oblast diktatorje, ki koljejo, pobijajo, ropajo in uničujejo svoje države in državljane. Širijo primitivizem in bedo.
    Mešetarjenje med vzhdom in zahodom pa Titu ne bi več uspevalo. Postal bi le še gnili, breznogi sibol zaslepljenih Jugoslovanarjev,seveda , če bi še živel.
    Žal, kljub temu, da je že odšel pred časom,še vse do danes s svojimi zaslepljenci in pred vsem pokvarjeno elito, vpliva na razvoj svoje bivše ekonmsko propadle države.

  • Frančišek

    med vemi domnevami, dajmo ven še eno.
    Verjamem, da nj.odrezane noge niso zabrisali na smetišče za potepuške pse in menim, da so jo glede na ravnanja njegove varnosti in Udbe, ali upepelili in raztresli, še bolj pa je možno, da je bila shranjena in dodana, kasneje, truplu.
    Glede na njegovo stremuškost in idolska zaverovanost vase
    je to hudo možno.
    Sicer pa počakajmo junaka, junake, ko odprejo trugo polno peska.
    Ker so ga ustvarili Rusi, so ga tudi prevzeli Rusi in ga pokopali v Rusiji. Stavimo?

  • Domen,ne vem kakšen smisel ima razpravljati o titu,njegovi zločini in prevare so ostali
    ljudem v spominu in nikoli ne bodo izbrisani,nasprotno vsak dan in vsak trenutek se pojavi novo spoznanje o njegovi totalni iztirjenosti in zločinski zvijačnosti in neskončnemu samoljubju!Zakaj ga nekdanji jugoslovanski narodi še vedno častijo in malikujejo,zaradi njegove strahovlade in krutosti,zagotovo ne od neskončne dobrote in prijaznosti!Strah se je sprevrgel v “dobroto imenovanega osebka”.Pravite,da je stalin pristal na smetišču,pozabili ste na lenina,ki je bil počelo vsega zla v nekdanjem ruskem cesarstvu in drugje po svetu,vendar niti lenin in stalin v Rusiji nista pozabljena,popolnoma ista zgodba kot pri nas,ljudje ga častijo zato ker so ostali živi sredi komunističnega pekla in to jih osrečuje!Zgodba s hitlerjem je povsem drugačna,nemški narod ga je “vzljubil”še preden je zanetil drugo svetovno vojno,močan argument za to je bila obljuba,da bo svoj narod “osvobodil” židov in vrgel z oblasti Bismacka!Uvedel je javna dela v gospodarski krizi itd, postal je ikona lumpenproletariata in nemških industrialcev!Kaj pa lenin in stalin,ki sta takoj po končani prvi svetovni vojni izpeljala boljševiško revolucijo in izbrisala vse,kar je spominjalo na carsko Rusijo in krvavo obračunala z ruskim narodom.Razlika med stalinom in hitlerjem je očitna,vsaj kar se tiče načina prevzema oblasti!Seveda s tem ne zagovarjam nacizma in hitlerja!Tita so častili kot faraona,seveda iz strahospoštovanja in njegovih obljub o lepšem in brezkrbnem življenju v komunističnem raju,preprosto in učinkovito!Kako je pospravil svojo konkurenco in politične nasprotnike ne bi govoril.Med drugim je vmes”nategnil”še stalina in povzročil po vojni katastrofalni Goli otok!Primerjava tita in avstrijskega cesarja Franca Jožefa,je v tem kontekstu nesprejemljiva,celo neumestna v vsakem pogledu!Kako izrojeno je nastopil ideološki vodja,žid po rodu moša pijade v svojem govoru na drugem zasedanju AVNOJ-a v Bihaću vam verjetno tudi ni neznanka g.Mezeg,takratni njegov govor je pomenil začetek izdaje jugoslovanskih narodov pod okriljem revolucijonarne KPJ!
    Razlaganje o njegovem razuzdanem življenju je balast v vašem tekstu,kajti vsi,ki so
    imeli opraviti z njim in njegovo hordo prodanih duš dobro vedo vse o njegovih zločinih,lažeh in prevarah,ki so mu prinesle “večno slavo”in čaščenje!
    In še nekaj,analizo DNK,si lahko samo mislimo,preveč je titoistov in privržencev njegova režima,da bi to dopustili!Moč in histerična ljubezen do prevaranta ne bo nikoli
    popustila,odgovor je preprost,indoktrinacija raste iz dneva v dan,kljub pasjemu
    življenju 1/3 slovenskega prebivalstva!Titov kult uničuje osamosvojeno Slovenijo in
    jo bo toliko časa,dokler se ne bomo znašli na dnu obstanka!

    Andrej Briški

  • Praznovanje veličine plebiscita in osamosvojitve postaja čedalje večja farsa,kajti komunisti so imeli
    svoj plebiscit in osamosvojitev že leta 1941 ob podpisu dolomitske izjave,ki jo slovenci nismo
    nikoli jemali dovolj resno in posledično ostali še vedno v predosamosvojitvenem stanju!Slovenci postajamo nezaželjeni fosili v okamenelem skladu komunistične zgodovine in ideologije!

    Andrej Briški


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI