Populizem

Andrej M. Poznič 21.12.2016 6:45
 

populizemPopulizem je politična stalnica in bolezen javnega življenja. V bistvu gre za to, da vladajoči zlorablja svoj položaj zato, da ljudstvu podarja ugodnosti, ki si jih ne more privoščiti s prihodki svoje plače. Bistvo populizma je v »všečnosti«. Populist hoče biti všeč vsem, predvsem neki navidezni brezoblični masi, ki je enkrat na vsake toliko pozvana, da odda svoj glas na volitvah.

Populizem je tudi manever s katerim vladajoči skrivajo svoje prave in bistvene poteze. Lahko bi rekli, da uporabljajo sladkorčke, da skrivajo svoje nečednosti, ki jim pravimo danes korupcija. To je manever s katerim poskušajo podaljšati svoje upanje, da bodo na naslednjih volitvah uspeli ohraniti sedanje stanje. Za svoj uspeh potrebujejo populisti prikupno govorico, sredstva, ki njihovo pripoved plasirajo med ljudi in nekaj odmevnih potez, ki zadostijo človeško potrebo po ugodju.

Od trenutka, ko je establišment videl, da mu zaradi lastne nesposobnosti in pokvarjenosti oblast počasi polzi iz rok, so po hitrem postopku sklenili, da »ljudstvo potrebuje 2. januar«. Zelo mi paše, da bomo imeli prost prvi ponedeljek leta Gospodovega 2017. Paše. Vem pa, da ni dobro, ker daje potuho brezdelju in kulturi nesmiselnega praznovanja. Nesmiselnih praznikov imamo v Sloveniji preveč. Brez vsebine je oni 27. april, ko nekateri vpijejo in slavijo vstop v totalitarizem komunističnega in titoističnega tipa, ki nas še ni zapustil. Nesmisel je 2. maj. Nesmisel in brez vsebine je 2. januar. Več kot četrtina naših praznikov in dela prostih dni, nima vsebine in nima smisla. Nekateri boste zdaj vpili in kaj pa 15. avgust ali pa velikonočni ponedeljek, drugi si bodo upali mednje prištevati celo božič. A priznajte, čeprav se morda ne strinjati, vsi ti dnevi imajo vsebino in tudi stoletno ali tisočletno tradicijo med nami, kajti naštete dneve Slovenci praznujemo že vsaj 12 stoletij in ne vsiljeno le nekaj desetletij odkar so najslabši med nami prišli na oblast (saj veste, po njihovo: »najboljši so padli«, v resnici pa »najboljše smo pobili«).

Z letom Gospodovim 2017 vstopamo dokončno in zavestno v obliko levega populizma. Ko bodo v režimskih medijih izlivali svoj gnoj na Orbana, Trumpa in še kakšnega »ne-njihovega« voditelja, potem se spomnite, da naši levičarji delajo prav tako. Ko se boste čudili sosedom ali večini na oni strani Atlantika, da so izvolili take voditelje se spomnite, da se mi obnašamo se slabše. Kajti naši voditelji so sicer na oblasti, vodijo pa ne. Niso sposobni niti tega, da bi odstopili iz osnovne politične korektnosti potem, ko so jim že n-tič dokazali nesposobnost in korupcijo. Ker govorimo o politiki, ni potrebno enake stopnje dokazovanja kakor na sodiščih, kjer ne delijo pravice, temveč sprašujejo ali je po zakonu.

In med tem, ko naši mediji pljuvajo po poljski oblasti, polagajo temelje za novo, večno in nezmotljivo oblast pri nas. Zdaj z reformo pravosodja, ki je zastavljena tako, da nihče, ki bi bil ne-njihov ne more postati sodnik. In v kakšnem razsulu je naše pravosodje vemo, saj ga ljudstvo kliče krivosodje… Z novimi in novimi »družinskimi zakoniki« sovražnica družine, posiljuje našo podobo družine in uničuje normalnost medčloveških odnosov. Z nespreminjanjem državnega zdravstva, ki je le še ena sama čakalna doba, omogočajo milijarde izbrancem. Da ne bi pozabili onega naduteža, ki se je šel zdraviti v Avstrijo, še vedno pa me zanima ali na naše stroške ali na svoje in če že njegova opcija tako strastno in brezglavo podpira vse, kar je državno, zakaj je to storil, če je tako super, kar nam država nudi za čedalje višje davke in prispevke? Samo toliko, da ne pozabimo.

Pozabiti. Sladka pozaba, ki ljudstvo reši more resničnosti in na katero populist računa, ker ljudstvo brez spomina je raja, ki voli tistega, ki najlepše govori. Argentinci so uspeli presekati spiralo populista. Ali bomo Slovenci tudi tako pogumni? Dvomim. Preprosto smo tako ostareli, bolni in pokvarjeni, da nam bolj ustreza utvara, da zmoremo še dolgo tako živeti. A streznitev bo prišla in ko bo prišel tisti čas, ko bo drugačna vlada, bolj poštena, bolj slovenska, bolj sposobna, bolj vlada, bo morala najprej urejati finance in nered, ki zdaj vlada, morala bi (a ne bo mogla) mnoge aparatičke postaviti na cesto in zapreti  neštete državne pipice, ki zdaj napajajo množice, ki slavijo zadnjo populistično potezo sedanje ne-vlade. Morala bo v najkrajšem času množico predobro plačanih socialistov navaditi na preprosto dejstvo, da na svetu ni nič zastonj, da država ni malha brez dna, ki jo plenimo po mili volji. Za kaj takega pa potrebuje solidno večino in kar nekaj let. Ker pa naši kontinuitetniki vse to dobro vedo, kajti nikakor si ne dovolim, da bi jih imel za neinteligentne, korak za korakom, betonirajo svojo premoč  kjer le morejo. Betonirajo z zakoni in svojo pristranskost, lustracijo, preganjanje drugače mislečih in kar je še takega v njihovem repertoarju, razglašajo za normalno. Pa ni!

Pred nami je božič. Praznik Gospodovega rojstva, Jezusov rojstni dan. Odličen čas, da ljudstvu podariš kakšen nov davek, novo breme ali pa spremembo, ki je ne bo opazilo, ker se bomo vsi pogovarjali kako fejst bo, ker bomo 2. januarja doma. Kdo ima koga za norca?

Ljudje božji, ne bodimo naivni.

Vesele praznike pa kljub norostim naše ne-vlade, ker je Gospodar zgodovine prišel, da nas reši naših grehov in zasvojenosti in napak.

 
Značke:

38 komentarjev

  • Zdravko

    Vlada mora imeti res slabo samopodobo, če jim 2. januar pomeni nek populistični dosežek. To je tako poceni populizem, da niti populizem več ni. Lahko bi na uradnih okencih delili po 10€ vsakemu, ki pride, recimo 2x na mesec, pa ljudi kmalu ne bi bilo več pred ta okenca. Populizem zgori.
    Potem imamo tisto famozno davčno nagradno igro. Ali to še vedno traja? To je tudi primer najbolj nizkotnega populizma.
    Saj smo vendar preživeli 2016! To bi lahko tudi bil temelj Cerarjevi vladi. Morda niti ne tako slab.
    Bojim se pa nečesa drugega. Taki populizmi ne pomenijo nič. Bati se je povečanega terorja celotnega političnega ustroja te koalicije. Če je ministrica Kolarjeva preživela zaradi svoje reforme zdravstva, lahko pričakujemo samo še hujše pritiske. Kajti to je pristisk: za ne storiti nič in obstati na vladi je potreben velik pritisk. Komunizem nam je to lepo pokazal.

    • Se mi zdi da o sebi misli le najboljše, pa da ima o nas tako mišljenje, najslabše možno !

    • Misli da nas lahko z 2. jan. in podobnimi prijemi kupi !!

      • A bo šel kdo 2. januarja delat? Matr mamo nizko ceno! 😮

  • Praznična vlada iz plehkega praznika in plehkega gospodarjenja, ki si gospodarjenje predstavlja tako, da daješ kar povprek višje plače zdravstveni eliti in upravi, kar gre v breme gospodarstva, pa čeprav veš, da si po drugi strani onemogočil normalno poslovanje gospodarstva, ker ga ignoriraš in ne sprejmeš ustreznih ukrepov za spodbudno okolje do gospodarstva.

  • Deliti denar zna vsak, gospodariti pa ne.

    Specialisti za delitev denarja so bili Grki. In kam so prišli?

  • Vlada deli denar negospodarstvu, ki ga je z dodatnimi obdavčitvami vzela gospodarstvu.

    S tem kaznuje tiste, ki vlečejo razvojni voz, nagrajuje pa tiste, ki se razvoju upirajo.

  • Ta vlada, ki nenehno rešuje samo sebe, dela nekrat uslugo enemu, drugič drugemu, nikoli pa gospodarstvu. Vse to nas bo uvrstilo na še nižje ravni mednarodnih lestvic.

    Mislim, da ji popularnosti tudi takšni bobmbončki brez smisla in pametne utemeljitve ne morejo več pomagati. Kljub slaboumnemu navijanju glavnih medijev.

  • Na glavo obrnjeno zdravo razmišljanje.

    Ničesar pa ne ukrene za nagrajevanje po učinku in za odpravo korupcije.

  • “Bratje,kaj naj storimo?Spreobrnite se!”Ta Petrov odgovor iz Apd2,37-38 je precej manj populističen ,a zato mnogo bolj nujen ukrep,ki pa bi v moči Emanuela,ki prihaja,res mogel bistveno preobraziti mene,tebe in vso našo zemeljsko domovino.Tega nam želim ob letošnjem Božiču.

  • slovencsm

    Za razliko od populizma mene bolj skrbi kriticizem in ravnodušnost druge strani. Odgovor na populizem bi namreč moral biti bistveno bolj energičen. A vendar lahko tako pri nas kot na ravni EU spremljamo umirjeno dogajanje kljub dogodkom, ki nas ne bi smeli pustiti ravnodušne. Včasih imam občutek, da sploh nimajo več realne slike in zato uradujejo iz naslonjačev, kot da se ne dogaja nič posebnega.

    • Ns sto načinov je desnica zdesetkana, zlustrirana… zato.

  • > Zdaj z reformo pravosodja, ki je zastavljena tako,
    > da nihče, ki bi bil ne-njihov ne more postati sodnik.

    Ne razumem. Mi lahko kdo pojasni, o kateri reformi se pogovarjamo in kateri kriteriji so nedosegljivi?

    Moje “lokalne” koordinate. Televizorja nimam, tako da veliko novic gre mimo mene. (Tako se ne delam norca in morda res vsi razen mene veste, o čem govori avtor.) Imam pa zasebno izkušnjo s sodišči in opažam, da zadnja leta (ne samo v mojem primeru) res bistveno hitreje delajo. Drži, da je “odložena pravica odvzeta pravica”, zato je takšno izboljšanje našega pravosodja, s katerim se rad pohvali tudi minister, res zelo za pohvaliti. A sočasno s hitrostjo močno dvomim, da se v povprečju izboljšuje tudi kvaliteta razsodb. To bomo posredno videli šele v naslednjih letih iz evropskih razsodb. Oziroma če zna kdo na nam laikom razumljiv način kako drugače?

  • No, še malo t.i. “populizma”:

    Srečen in vesel Božič Evropa:

    https://pbs.twimg.com/media/C0JHeeMWEAA88aV.jpg

  • Populizem je zelo lahko definirati:
    To je obdobje, ko na oblasti niso levičarji:

    Primer, Fajon, Šoltes in Vajgl o tem kaj je populizem:

    http://4d.rtvslo.si/arhiv/na-tretjem/174444098

  • RTV daje možnost le levi opcijo, da soli pamet ljudem kaj je populizem.

  • RTV bi morala dosledno spoštovati naslednje demokratično pravilo:

    ko obravnava kakšno politično vprašanje, mora dati možnost obema opcijama, levi in desni, da predstavita svoje gledanje na stvar.

  • Civilna družba in politične stranke bi morale na tem, brezpogojno in trmasto vztrajati pa bi uspele.

  • Seveda je 2. januar totalni populizem, kakršnega si v vsej četrtstoletni zgodovini Slovenije ni nikoli priščila nobena pomladna vlada, ne Peterletova, ne Janševa.

    Desno sredinske stranke ( ali v Evropi EPP) so ob liberalcih daleč najmanj populistična družina strank. Torej je slabumno enačiti desničarstvo tega tipa in populizem. Druga stvar so pa AfD, Svobodnjaki, Le Pen, Nigel Fararge, Severna liga. Ta desnica pa je populistična. Tudi Trump je zmagal s populizmom.

    Seveda da levica od nekdaj ni imuna na populizem. Levičarska socialna demagogija je v temelju populistična. Nenazadnje, kdo je največji populist v slovenski politiki, odkar je Jeličič na obrobju? Kdo drug kot Karl Erjavec!

    In plodovi populizma v vodenju zunanje politike bojo hitro jasni, če še niso vsem do zdaj. Antiamerikanizem. Proputinovstvo. Proerdoganovstvo. Populistično netenje konflikta s sosedi, predvsem s Hrvati.

    Novega zunanjega ministra Hrvaške Davorja Stiera je žalil in provociral s kranjski klobaso in teranom na večerji ob prvem sprejemu. Je to normalna dobrodošlica? Čemu to služi razen populističnemu učinku na slovensko javnost?

    Seveda, kranjska klobasa je izvorno naša. Ampak ravno tako kot slavonski kulen hrvaški, a ga večino izdela slovenski proizvajalec mesnin. Teran v hrvaški Istri izpričano proizvajajo od davno, pred več kot pol tisočletja, zdaj pa naj bi jim fanatično hoteli preprečiti uporabo zgodovinskega naziva za njihovo vino. Pač, obstaja istrski teran in obstaja kraški. Neznosni so ljudje, ki samo iščejo konflikt in živijo od konflikta, tam kjer zlahka ob pravi volji obstaja dober kompromis.

    Kaj imamo od Erjavčevega populističnega zastrupljanja odnosov s Hrvaško? Od njegovega očitnega provociranja in poniževanja novega hrvaškega zunanjega ministra? Vrnili so nam provokacijo s praznično bombonijero in z očitno namerno nevljudnostjo pri sprejemu slovenske delegacije v Zagrebu. In zdaj režimu zvesti slovenski mediji blejajo o pobalinstvu Hrvatov. Kdo pa je začel s tem pobalinstvom? Kdo drug kot Karl Erjavčev. In to pobalinstvo nikogar od teh istih medijev ni za trenutek zmotilo, ni govora, da bi sploh uporabili to oznako.

    Zaradi tega pobalinskega populista na čelu Mladike nas bo še glava bolela. Zelo verjetno je zaradi njegovega antiamerikanizma in proputinstva propadla šansa ugodne razmejitve Slovenije na morju, ki je bila že na dosegu dlani na arbitražnem sodišču. Povsem verjetna so mi pričanja, da so prisluhi, ki so diskreditirali slovensko stran ( in Hrvaški omogočili umik iz arbitraže) prišli v javnost prav na zahtevo ali preko ameriških obveščevalcev oz. po volji Washingtona.

    Kdo je pa mislil, da bo Washington brez reakcije gledal tako politiko neke Nato članice ( ki ji oni jamčijo oz. s tem redno plačujejo vojaško zaščito)?

  • Kot morda opažate, Slovenija v Bruslju to svojo neumno vojno proti Hrvaški glede terana izgublja. Kar sem predvideval.

    Ampak odzivi v politiki so nadaljevanje nacionalnega populizma, tokrat z inatenjem Bruslju. Židan napoveduje, naj bi Slovenija kar tožila Evropsko komisijo. Od Erjavca lahko pričakujemo seveda nič manj vehemntne izjave.

    In novinarji seveda v isti populistični rog. Trdijo recimo, da so bili Hrvati uspešni v svojem nagajanju. Halo! Kdo tu nagaja komu, a osnovna logika ne deluje ali kaj?

    Slovenija hoče preprečiti stotinam istrskih vinarjev, da bi svoj istrski teran smeli še naprej prodajati pod svojim izvornim imenom- teran. Tako kot je po davnih zgodovinskih dokumentih izpričano pred pol tisočletja in kot svoje vino točili in prodajali ves ta čas.

    To je populistični kretenizem. Zaslepljenost vztrajat pri svojem v prepričanosti, da se ves ostali svet moti in nam nagaja. Če ne udri po Zagrebu, pa udri po Bruslju. Jutri pa spet po Washingtonu. Glavno da imamo prijatelje v Moskvi, Minsku in Ankari in da imamo vedno prav, sploh pa v svoji rdeči petokraki.

    • Evo, je že tu en primerek nacional-populističnega trolanja sicer ideološko rdeče novinarke na temo terana: http://www.delo.si/mnenja/komentarji/zaigrana-pravicnost.html

      Verjemite, polni tega bojo slovenski mediji. Populističnega poneumljanja Slovencev, ki ne bojo mogli dojeti, zakaj neki se je Evropska komisija postavila na hrvaško stran. Podobno kot v zgodbi varčevalcev Ljubljanske banke, ki so bili evidentno okradeni. In bo spet grdi cel svet zaroten proti ubogemu malemu Slovencu in njegovemu teranu.

      Jaz pač pri vsakem sporu rečem v duhu modre antike: Audiator et altera pars. To ni slab nasvet.

      In sem poslušal in bral argumente hrvaških istrskih vinarjev-pridelovalcev terana, njihovih enologov in zgodovinarjev. In ugotovil, da so več kot upravičeni do uporabe naziva teran, za katerega imajo pismene dokaze o pridelavi vse v globoki srednji vek.

      Slovenska stran mi v tem sporu okoli terana izpade kot umazana, skrajno egoistična in mentalno omejena. Mi je prav žal, da moram to napisat. S podporo tej umazani in omejeni igri si vsakdo, ki to nekritično podpira, izrusujejo tudi lastno podobo, moralno in intelektualno. Padanje na lažni patriotizem mi res ni neka vrednota.

      ps. Mimogrede, meni najljubše vino je kraški teran in ga verjetno več kupim in konsumiram kot njegovi medijski “advokati” a la Marjeta Šoštarič.

  • Še to bi dodal na temo teranskega populizma, potem ko sem gledal Židana in dr. Peskovo v Odmevih.

    Če hočemo biti ignoranti, da smo lahko “patrioti”, potem je tako kot v sinočnjih Odmevih. Vsekakor je skrajno smešna ( pa še kako drugo oznako bi lahko uporabil) premisa dr. Peskove, češ kaj se Hrvati grejo, zdaj bi pa na lepem tudi oni hoteli imeti teran. Če izhajaš iz ignorantske in neumne premise, ni čudno, da je potem vse, kar poveš, eno veliko ignoratstvo in neumnost.

    Od 14. stoletja so ga dokumetirano proizvajali in pili v hrvaški Istri, gospa Peskova. Teran. Vse ta čas. 650 let kontinuirano. V svojem otroštvu, kot še ne 10 letni otrok sem jaz vedel, da se preko republiške meje v Istri lahko pije njihov teran. In da imajo posebno govedo buškarine, iz katerih so nam ponudili odlične zrezke.

    Pazite, 40.000 hektarjev je bilo okoli 1880 v Istri vinogradov, iz katerih so pridelovali teran. 40.000 hektarjev! ( Šele potem se je začela forsirati bela malvazija kot kasneje dominantna istrska sorta). In potem vsej tej zgodovini navkljub pride Peskova, ki Sloveniji dokazuje, da so se tega, da bi imeli teran Hrvati in hrvaški vinogradniki spomnili včeraj!

    Mizerija od takega ignorantskega in poneumljajočega novinarstva, tudi če 5 doktoratov položi. Mah, to je na ravni zanikanja, da bi se holokavst kdajkoli zgodil.

    ps. Vprašanje je realno le glede sorte grozdja. Za teran ni nobenega dvoma, da je en na Krasu in drugi v Istri. Precej različni vini. Meni je ljubši kraški teran od istrskega. Vprašanje in to strokovno je le , ali obstaja trta teran, kar naj bi prek Evropske komisije Hrvati zaščitili in prek te zaščite prišli do imena teran za vino. Menda so pred leti na Agronomskem inštitu v Zagrebu z DNA analizami dokazali različnost sorte trte, ki ji oni rečejo teran od standardnega refoška. Posredno jim dajejo prav tudi Italijani ( torej v domovini trte refošk), saj imajo v uradnem spisku vse trt, ki jih gojijo v Italiji refosco in terrano kot dve različni sorti trt.

    • Strogo črkobralsko ima Slovenija sicer prav (ker bi Hrvaška v pogajalskem procesu morala zahtevati izjemo) vendar je pa dejstvo, da gre v našem primeru zgolj za poimenovanje (teran je vino sorte reforšk, ki raste na kraških tleh), v Hrvaškem pa za sorto grozdja. Slovenski pridelovalci terana seveda nočejo “konkurenta” z enakim imenom, saj bi to povzročalo zmedo na trgu, sploh potem ko so enkrat že dosegli ekskluzivnost. Tudi Hrvati bi ravnali enako, oziroma poskušajo doseči nekaj podobnega v primeru varaždinskega zelja. Tako, da tukaj je hrvaške pridelovalce pustila na cedilu njihova država v procesu pristopa, kakorkoli pa se istrski teran normalno trži povsod na Hrvaškem in se bo verjetno tudi v prihodnje. Črkobralsko ima tako SLO prav, vsebinsko pa seveda ne (saj ne moreš nekomu prepovedati, da prideluje in trži sorto z imenom – čeprav se tudi takšne stvari najdejo npr. v primeru klubskih sort jabolk).

      Da si pa Židan išče takšne manjše zgodbe, je pa seveda posledica odsotnosti drugih zgodb. Podobna bedarija je tisto z izvozom mleka na Kitajsko. Da pa recimo naši sadjarji industrijska jabolka vozijo v Avstrijo za 0,09 €/kg, ker ni nekega resnega slovenskega obrata za predelavo (razen manjših kmečkih), ki bi jabolka predelal v sok, kis žganje ali krhlje, pa ga ne skrbi oziroma v tem primeru reče, da gre pač za poslovni interes/pobudo posameznikov (jasno ne pravim, da bi država morala investirati, ker bi itak bilo vse skupaj predrago, lahko pa bi preko svojih organov kot je npr. SVet za kmetijstvo to zadevo obravnaval – ampak ta organ je bolj namenjen legitimaciji njegovih političnih odločitev). Zanimivo, da pa v primeru gozdnega podjetja (s katerim je pravzaprav uzakonil prekarstvo tistih podjetij, ki so lahko na razpisih cenejša – in s tem uničil obstoječe GGje) temu ni bilo tako.

  • Zdravko

    Cela zgodba z zaščito terana je uspešna slovenska goljufija, s katero je preslepila komisijo za zaščito.
    Namreč, Refošk bi morali in lahko bi ga zaščitili, ne pa Teran. Kajti na drugi strani hriba iz iste trte pridelujejo Teran in tako vse dol do Pule, po vsej Istri. Enako tudi v Italiji. Ne vem, kako italijani prenašajo to našo zaščito? Ali si Židan upa uveljaviti zaščito v Italiji ali je samo pogumen do Hrvatov?!

    • Kako naj bi zaščitili refošk? Refosco je izvorno italijanska sorta trte in vina. Med izvorna področja področja Veneta, Trentina, Furlanije sicer sodita tudi Kras in Istra. Ne vem sicer, koliko ga pridelujejo ta hip po Italiji, ampak tako na pamet bi ocenil, da vsaj nekajkrat toliko kot v Sloveniji. Ni govora, da bi Slovenija lahko zaščitila refošk. Prej obratno- Italija proti Sloveniji in Hrvaški.

      Pri zaščiti kraškega terana je imela slovenska politika problem, na katerega so zdaj pozabili, tudi z Italijo. Namreč Kras sega od Vipavske doline do Tržaškega zaliva. V Slovenijo in v Italijo. In na večini tega področja se stoletja prideluje kraški teran iz sorte trte refošk. Seveda tudi čez mejo. In ti vinarji v tržaškem zaledju so v veliki večino narodnostno Slovenci.

      Paradoksno ali pa tudi ne, da je Slovenija pred to zgodbo z istrskim teranom hotela blokirati in prizadeti že tudi zamejske slovenske vinarje. In na ta paradoks in zame umazano igro noben slovenski novinar iz matične države ( vsaj ne, da bi bilo meni znano) ni hotel opozoriti.

      Teran je pač stari gospod, ki ne pozna novotarij, kot je državna meja. Ne zahodne, ne južne. Bil je tu že zdavnaj, zdavnaj, preden sta ti meji v 20. stoletju nastali. 🙂

      • No, potem pa je neumnost dvojna. Še spomnil se nisem. Namreč, tolk vsi govorijo da je refošk samo tam na majhnem področju. Povsod drugod iz iste trte pridelujejo teran.
        In še za povrh, zaščiten je teran kot tak, niti ne samo kraški teran.
        Če ne morejo zaščititi refoška, lahko teran samo še manj.

        Najbolj me moti, ko jih slišim kako lažejo, vsi od Židana dalje in kako skušajo pretentati sogovornika, češ da je refošk samo iz tistega malega koščka Slovenije, in da je zato normalno da je teran zaščiten. In jim ne morejo dopovedat. No, zdaj končo bo Hrvatom zgleda uspelo to demagogijo ustavit. Nam bo na koncu ostal samo račun za zaščito, nikomur je pa ne bo treba upoštevat.

    • Zdravko: “… Kajti na drugi strani hriba iz iste trte pridelujejo Teran in tako vse dol do Pule, po vsej Istri. ”
      ===================

      Ampak tule:

      http://4d.rtvslo.si/arhiv/odmevi/174444981

      (od 20:50 naprej), pravijo, da so Hrvati zaobšli zaščito s tem, da so najprej trto Refoško preimenovali v trto Teran in si sedaj želijo doseči izjemo, poimenovanje vina Teran.

      • Hrvati pravijo, da imajo prepričljive DNA dokaze, da gre pri trti, iz katere dobivajo istrski teran, za signifikantno drugo sorto od izvirnega refoška ( refosco dal pedunculo rosso). To naj bi dokazala študija agronomskega inštituta v Zagrebu.

        Prek tega argumenta jim zdaj v Bruslju uspeva, da bojo istrski teran prodajali še naprej kot teran, ampak ob večjem pripisu- Hrvatska Istra. To ne bi bil tako slab kompromis glede bojazni naših kraških vinogradnikov, da bi hrvaški teran povzročil zmedo na slovenskem trgu in da ga bojo Slovenci zmotno kupovali, misleč da gre za kraški teran. Ob takem velikem zapisu na etiketi zmota skoraj ne bi bila možna.

        Velika večina kraškega terana se namreč proda in popije na domačem slovenskem trgu. Proizvajalci so odvisni od slovenskega trga. Lahko bi tu razpravljali, zakaj jim s kraškim teranom ne uspe prodor v tujino. Morda bi lahko poizkušali preiti tudi na prodajo v lekarnah – kot zdravilni pripomoček proti slabokrvnosti in preventivo srčno-žilnih bolezni, morda celo raka ( antioksidanti).

        Kakorkoli, Hrvati iz pravnih razlogov poizkušajo z by-passom preko poimenovanja trte. Vsebinsko, kot pravi tudi Rx, imajo pa prav. 650 let dokazano pridelujejo teran. Številka 40.000 hektarjev s teranom v Istri okoli 1880 je več kot impresivna. Menda je to pomenilo okoli 90% takratne vinske pridelavi v Istri.

        Ne moremo si špogati celi Sloveniji plasirati laž in neumnost, da je istrski teran nek novodobni hrvaški izum, domnevno zato, da bi nam nagajali in vstopili v tržno nišo pridelovalcev in prodaje kraškega terana. Od pamtiveka soobstajata ta dva terana, kraški in istrski, ne vem, zakaj ne bi mogla tudi poslej.

        • Zanimivo, ko so zaščito uvajali, se spomnim, da so vsi z zanosom ugotavljali, da je vse po Istri ista trta, refošk. Z DNA analizami.

        • Na koncu bodo še dokazali, da pri nas vzgajamo istrsko trto terana, pa mi ne bomo smeli prodajat terana. 🙂
          Žal je več kot očitno, da naši hočejo hrvate zaj*. Ko bo treba pa zaščito plačat, bodo pa na vlado spet kričali, da je teran kulturna dediščina in naj država plača zaščito blagovne znamke.
          Tako je bilo pri olivnem olju, pa ne vem potem kako se je izteklo.

        • A lahko kaj povprašaš kaj o tem pravijo na italijanski strani? Sklepam, da imaš kaj prjatlev na oni strani. 🙂

          • Italijanska stran? Misliš Italijane? Ali tržaške Slovence? Seveda je tem slednjim absurdno, da jim je Slovenija hotela vzeti možnost, da svoje vino imenujejo in prodajajo kot kraški teran. Nimam kaj dosti kontaktov z zamejci, z Italijani še manj. Rad si včasih ogledam lokalni slovenski dnevnik iz tržaškega studija- RAI3. Moji predniki so se od tam odselili pred 85 leti, zdaj so tam le še daljni sorodniki. Kot pravim, bral sem, da italijanska stroka priznava refosco in terrano kot dve sorti trt. Resda je vir hrvaški ( ki bi lahko bil pristranski.)

    • In v preteklosti se spominjam zadeve:

      Slovenci so se morali odreči imeni Tokaj, ker so se razburili Madžari.
      Naši so potem poskusili z imenom Točaj, pa so jim tudi to prepovedali, češ, da je preveč podobno.
      Aha, pa sem sedaj našel celo link na to stvar

      “Briški vinogradniki so izbrali: tokaj bo jakot”

      http://www.delo.si/novice/slovenija/briski-vinogradniki-so-izbrali-tokaj-bo-jakot.html

      • Takrat s tokajem so se pa podelali v hlače. Tokaj je ravno tako že stoletja na naših tleh in bi lahko obšli zaščito, vendar so raje kalimerovsko pristali na zaščito, da bi lahko jokali kako nam je hudo zdaj spet v EU. Ni več Beograd je pa Bruselj.

        • No tole pa ni najboljša argumentacija. Se mi zdi, da vidva z IF preslabo poznata zakonodajo o zaščiti blagovne znamke. Tudi sam se ne morem ravno pohvaliti ampak, se mi zdi, da tisti, ki prvi prijavi “patent” ima prednost pred drugim, čeprav ta drugi izdeluje isto ali podobno stvar. Tako, da nisem preričan, da imata vidva z IF prav. Odmevov (link sem pripopal) pa nisi komentiral.

          • Mislim, da gre le za zaščito geografskega porekla in ne za splšono zaščito v smislu patenta.
            V Odmevih tisti naš vinar ni vreden besede, Židan pa zavaja kolikor more.
            Če bi kaj lahko zaščitili je to Refošk, ki ga prozvajajo na tisti mali planoti (pa to ne gre, kot pravi IF, v Italiji je refoška kolikor hočeš). Teran je pa v osnovi vino, ki ni refošk. Kupiš trto refošk in jo zasadiš kamor hočeš in dobiš teran. Nihče ti ne more oporekat. Če bi rekel, da prideluješ refošk, bi lahko kdo skočil pokonci. Že to, da v Sloveniji pridelujemo teran, onemogoča zaščito, ker bi se zaščitili proti sebi.

      • jakot?! Kako glupo spet. Na našem nivoju. Brez težav bi lahko bil briški tokaj in bi bilo vse vredu. Tudi zeleni sauvignon je čisto na mestu, ne vem pa če je pravilno.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI