Hillary osmoljenka celo med elektorji

Aleš Maver 21.12.2016 12:21
 

trump-clinton2V ponedeljek so v petdesetih prestolnicah ameriških zveznih držav in v Washingtonu svoje glasove oddali elektorji, ki formalno izvolijo predsednika ZDA. Mediji so z bombastičnimi naslovi do zadnjega vzdrževali napetost, češ, tokrat lahko volilni možje presenetijo in Donaldu Trumpu še preprečijo pot v Belo hišo. V člankih in prispevkih samih so se sicer izražali precej previdneje kot v naslovih in priznavali, da je verjetnost, da bi elektorji, po večini strankarski vojaki republikancev in demokratov, dejansko glasovali v nasprotju z “navodilom” volivcev v svojih državah, blizu ničle.

To se je ob koncu potrdilo. Še celo več. Kampanja tistih, ki so se sklicevali na Alexandra Hamiltona in zahtevali, naj elektorji pot na tron preprečijo neprimernemu kandidatu, je bolj škodila poraženki Hillary Clinton kot zmagovalcu Donaldu Trumpu. Clintonova je po doslej še neuradnih podatkih dobila namreč 227 glasov, kar je pet manj od napovedanih. Trumpu sta se izneverila samo dva elektorja iz Teksasa, s čimer je pristal na tristo štirih glasovih in za štiriintrideset glasov presegel magično mejo.

Kljub temu je sedem “nezvestih volilnih mož” najvišja številka po letu 1960, ko se konservativni južnjaški demokrati niso mogli sprijazniti, da je demokratski predsedniški kandidat liberalni katoličan John F. Kennedy, in so kandidatu, ki ga sploh ni bilo na volilnem lističu, namenili kar petnajst elektorskih glasov. Po en elektor je potem v nasprotju s pričakovanji glasoval še leta 1972, leta 1976, leta 1988 in nazadnje leta 2000.

Od nezadovoljstva s Clintonovo in Trumpom je največ profitiral že malo pozabljeni Bushev zunanji minister in znanec iz prve zalivske vojne Colin Powell. Za predsednika so si ga zaželeli trije demokratski volilni možje iz zvezne države Washington. Po en glas so dobili John Kasich, ki so si ga demokrati najbolj želeli kot kompromisnega predsedniškega kandidata, in Ron Paul (od republikancev iz Teksasa), Bernie Sanders in  indijanska aktivistka Faith Spotted Eagle.

Še vedno ostaja precejšnje breme začetka Trumpovega predsedovanja razmeroma znatna razlika v številu dejansko oddanih glasov. Slednja se je predvsem na krilih rastoče in nazadnje več kot štirimilijonske razlike v največji državi Kaliforniji zelo približala trem milijonom in presegla dve odstotni točki. Kot protiutež lahko obvelja dejstvo, da Hillary Clinton celo ob takem rezultatu nikakor ni upravičila vloge velike favoritinje in je, kot smo že večkrat zapisali, pravzaprav njena kandidatura kot taka najzaslužnejša za Trumpov uspeh.

 
Značke:

10 komentarjev

  • Ne strinjam se s sklepnim stavkom prispevka. Mislim, da je za uspeh najbolj zaslužen kar Trump sam.

    Verjetno bi zmagal tudi proti kakemu drugemu kandidatu, ki bi izrazito zastopal interese elit in ne ljudstva. Navsezadnje je premagal tudi vse republikanske kandidate, ki spadajo pod okrilje establišmenta.

    • To si dobro opazil: premagal je vse republikanske kandidate in v tem je res njegov največji uspeh.
      Sicer bi moral Hilary premagat še z večjo razliko, a moderna “politična korektnost” se je zažrla tudi v Američane. Niso imuni, niti oni.

    • Po anketah med celotno populacijo volilcev je bil Sanders daleč bolj popularen od Hillary in je tudi gladko dobival anketne dvoboje s Trumpom. ( in vsemi republikanci, še najbolj tesne so bile ankete proti Kasichu). Resda je tudi Hillary dobivala večino anket proti Trumpu, a z manjšo razliko ( torej je delno problemtična napovedovalna predvidljivost anket ob takem kandidatu).

      Republikanski establishment, predvsem mislim na tradicionalne lobiste in donatorje, je forsiral naprej Jebba Busha, nato Marca Rubia. Ne samo Trump, tudi Ted Cruz in John Kasich nista bila na njihovi listi zaželenih. Ko sta Bush in Rubio odpadla, se je republikanski kapital močno preselil h Cruzu. Politični establishment v Washingtonu je večinsko ostal nezaupljiv tako do Trumpa kot do Cruza. Del bi jih bil bližje Kasichu, samo kapitala za resno kampanjo ta ni dobil.

      Skratka, ne kupim tvoje trditve: Trump je bil od ljudstva, ostali za elite. Sanders in Kasich zanesljivo nista bila kandidata kapitalskih elit. Sicer pa – prva imenovanja na gospodarske položaje v bodočo Trumpovo administracijo nakazujejo verjetnost, da elite ( predvsem finančna) nikoli niso bolj obvladovale ameriške politike kot utegnejo Trumpovo.

      • Sej, to da je Trump ljudski, je po mojem napačno sklepanje. Trump je vsekakor elita. Ni pa aroganten napram ljudstvu, kot zna elita bit. In zato je uspel. Ni pa nič narobe, če elita zna prisluhnit ali nagovorit ljudstvo kot je treba. In to je Trump znal. Zakaj je populističen? Hitler je bil populist. V Trumpovih ne govorih ne vidim nobene paralele, razen nekaj rasističnih izpadov proti mehičanom ali muslimanom, ki so mu jih slednji očitno odpustili. Torej ni bilo tako hudo.

        • To spogledovanje z rasizmom in moškim šovinizmom je gotovo populistično. Ljudstvo je večinsko pridobil z enostavnimi slogani, besedami, obljubami. Seveda ni človek iz preprostega ljudstva, nasprotno, rojen je kot sin velemestnega magnata. Lahko bi mu rekel ameriška varijanta Berlusconija, pri čemer je ta za odtenek bolj uglajen.

          Mogoče sem naiven, ampak obljube naj bi delale dolg. Tudi pri politikih. Pričakujem, da bo stopil na stran tistih, ki so mu omogočili, da gre v Belo hišo. Pa ne samo v smislu: dajmo več denarja velekapitalistom, da bojo lahko zaposlovali več delavcev.

      • IF: “Po anketah med celotno populacijo volilcev je bil Sanders daleč bolj popularen od Hillary in je tudi gladko dobival anketne dvoboje s Trumpom.
        =========================

        Ma ja, sedaj levičarji pravijo, da bi pa Sanders premagal Trumpa, in da tako kažejo ankete … kot tiste ankete, ki so kazale na zanesljivo zmago Clintonove.
        Težko je življenje levičarjev, če niso neprestano na oblasti povsod po svetu. Objokujejo vsak poraz katerekoli (bolj)levice kjerkoli na svetu.
        Leva internacionala je še zelo živa. Ko ne zmagajo razgrajajo po cestah in internacionalizirajo svojo “krivico”, pozivajo cel svet, da naj pomagajo preprečiti vzpon fašistov v njihovi državi (glej Poljska).

      • Sanders morda res ni bil od elite, bi pa nehote kot levičarski naivnež verjetno izvajal voljo te elite.

        Kot pri nas Cerar.

        On bi ohranil omejevanje svobode govora, nastavljal take vrhovne sodnike, da bi sodili levičarsko itd…

        Dejansko priljubljen, a nevaren.

  • Moštvo modrih je bilo odlično. Nadigralo je rdeče. Doseglo je petnajt kornerjev. Zadelo trikrat v vratnico in dva gola.Nasprotnik je zmagal s pasivno igro, a zadel je tri gole.
    A to poročilo spominja kaj na ameriške volitve in zmago Donalda Trumpa?
    Kar intenzivno sem spremljal volilno kampanjo Donalda Trumpa in celotne ameriške volitve.
    Ztardim lahko,da je bila kampanija Donalda Trumpa daleč pred kampanijo Hilary Clinton.
    Pred vsem po racionalnosti. Trump, seveda s svojim briljantnim timom, je zadel vedno v polno. Z razmeroma poceni štosi je skrbel zat to, da je bil vedno na prvih straneh medijev. V dobrem, ali salbem. Ni bistveno, bistveno je to, da mu je popularnost rasla.Tako kot povsod po svetu, se tudi v ameriki volivci ne zmenijo dosti za obljube in načela, ki jih kandidati prodajajo. Večina sploh ne ve, kaj jim ponujajo. In prav večina voli in izvoli kandidata. Prav na te pa je Trump ciljal.
    No, to seveda ni popolnoma res. Ciljal je pred vsem na elektorje. Torej gradil kampanijo na uspehu v državah z največ možnosti za uspeh in tam, kjer ima država največ elektorjev.
    To je seveda tisto kar šteje. To so goli in ne kornerji, ali štange. To prinaša zmago. In Trump, racionalen, kakršen je,je to dosegel.
    Po volitvah in veličastni zmagi se kaže, da bo zrel politik. Seveda v prvi vrsti za Američane. Ekipo,ki si jo počasi formira, sestavlja iz multimilionarjev. Ti prav gotovo ne bodo imeli potrebe, da bi kradli in ropali lastno državo, kot recimo domači tajkuni, ki so iz dvosobnih stanovanj, komunističnega tipa skočili v vile in jahte ter se vozijo naokoli z dragimi avtomobili.
    Niso doma v barakarskem naselju Murgle pri New Yorku, ampak stanujejo v nebotičnikih z več razkošja, ko jim ga bo nudila država.
    A tudi to ni prav. Morali bi biti socialni podpiranci in marginalci, potem bi bili dobri?
    Trump je presekal nastop frustrirancem. In to je prav.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI