Leto obletnic – leto spomina ali opomina

Miroslav Mozetič 18.12.2016 6:40
 

ustavno-sodisceLeto gre h koncu, a se kljub temu še enkrat spomnimo, da je bilo letošnje leto čas pomembnih obletnic naše države ali natančneje naše državnosti.

Minilo je 25 let od sprejema Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ki pomeni temeljni konstitutivni državnopravni akt Republike Slovenije. Z njenim sprejemom se je Slovenija vzpostavila kor suverena država. Temeljna ustavna listina je trajni in neusahljivi ustavnopravni temelj državnosti Republike Slovenije (Ustavno sodišče, Rm-1/09). Letos je minilo 25 let tudi od sprejetja Ustave nove samostojne države RS in prav toliko časa od obstoja in delovanja Ustavnega sodišča v samostojni državi Sloveniji.

Pa so se nas te obletnice kaj dotaknile? Se sploh zavedamo, kaj pomenijo? Nekje v duši me preveva neprijeten občutek: občutek, kot da so šle vse te obletnice skoraj neopazno mimo nas. Namesto spomina na te pomembne dogodke se skoraj bolj goji ponarejene spomine na nekega »maršala« in njegov fevd – Jugoslavijo. Pogrešam samozavestnega in ponosnega praznovanja ob srebrnem jubileju samostojne države, naše domovine Slovenije, o kateri se pogosto piše in govori kot o desetem bratu, kot o detetu, ki ga ne bi bilo treba. Pa vendar. V Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti smo zapisali, da ustanavljamo lastno državo, ker nočemo živeti v državi, v kateri so se sistematično kršile človekove pravice in temeljne svoboščine, v državi, ki ni bila pravna, ki je bila policijska in totalitarna in da hočemo živeti v demokratični in pravno urejeni državi, v kateri se bodo spoštovale pravice vseh, kjer ne bo prvorazrednih in drugorazrednih, v državi, kjer se bomo počutili doma.

Dobre pol leta po Temeljni ustavni listini, 23. decembra 1991, smo sprejeli Ustavo samostojne države Slovenije. Ta temelji na Temeljni ustavni listini in na priznanju in spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temelječih na človekovem dostojanstvu kot trajnem viru za urejanje vseh družbenih odnosov v novi državi. S sprejemom ustave je bil potrjen nov vrednostni koncept ustavne ureditve nove države. Ustava kot naša temeljna družbena pogodba človekovih pravic ne daje, in tudi oblastnikom ne daje pravice, da bi si lastili pravico samovoljno odločati o njih ali jih podarjati po zaslugah ali pripadnosti. Ne! Ustava samo razglaša človekove pravice kot pravne pravice in oblastnike zavezuje, da jih varujejo in ščitijo ter vzpostavljajo razmere, v katerih bodo človekove pravice in svoboščine spoštovane. Zato naj se vladajoči politiki (levi ali desni) že enkrat zavedo, da nam pravice pripadajo kot ljudem, kot je razglasila Generalna skupščine Združenih narodov v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, zato ker se vsi ljudje rodimo svobodni, imamo enako dostojanstvo in enake pravice.

Ustava ni politični program ali koalicijska pogodba. Ustava je najvišji pravni akt, s katerim morajo biti usklajeni vsi nižji pravni akti, predpisi (zlasti zakoni in podzakonski predpisi ter predpisi lokalnih skupnosti), pa tudi vsi akti sodišč in upravnih organov. Ustava mora prevevati ravnanje vseh oblastnih organov. Zato da bo res spoštovana, je potreben poseben samostojen državni organ, ki to spoštovanje nadzira. In ta organ je ustavno sodišče, ki je najvišji organ sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče je varuh in razlagalec ustave, še posebej pa varuh človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ni edini, je pa najvišji. Kot že povedano, smo vsi dolžni spoštovati ustavo. To velja za državni zbor, ko sprejema zakone; za vlado, ko sprejema svoje predpise ali druge odločitve; za upravne organe, ko odločajo v posamičnih upravnih zadevah; in to še posebej velja za sodnice in sodnike, ko sodijo. Šele kot skrajno sredstvo, če vsi drugi organi odpovedo, nastopi ustavno sodišče kot zadnji varuh in zaščitnik ustave.

Letos je Ustavno sodišče RS praznovalo 25 let obstoja. »Praznovalo je Ustavno sodišče RS,« se mi je zapisalo. Bojim se, da sem prav napisal, da je to obletnico res praznovalo samo Ustavno sodišče. Kaj pa drugi dve veji oblasti, kaj pa državljani? Od teh je bilo ustavno sodišče bolj kot ne pozabljeno ali neupravičeno in včasih tudi nedostojno kritizirano. Vseeno z vso odgovornostjo lahko trdim, da je v teh 25 letih odigralo ključno vlogo v procesu »demokratizacije« naše družbe ali v procesu »razgradnje dediščine totalitarnega komunističnega režima«, kot to imenuje Resolucija Sveta Evrope oz. v procesu »tranzicije«. Da je vlogo najvišjega razlagalca in varuha ustave in človekovih pravic in temeljnih svoboščin odgovorno odigralo, dokazuje zajetna zbirka odločb Ustavnega sodišča RS in posebej ob tej obletnici izdan izbor odločitev, sprejetih v teh 25 letih (Knjiga je izdana v slovenščini in angleščini ter dosegljiva tudi na spletni strani Ustavnega sodišča RS).

Obletnice bodo kmalu mimo in s tem tudi spomin na tisti prelomni čas, ki ga nismo zapravili. Ostaja pa opomin, da nas čaka še veliko dela, saj smo, po mojem mnenju, skrenili s poti, ki smo jo začrtali v Temeljni ustavni listini in v Ustavi. K udejanjanju načel Temeljne ustavne listine in Ustave smo poklicani vsi. Če bomo njihovo udejanjanje prepustili »drugim«, »mi« pa bomo čakali, kaj bodo storili, bomo na koncu razočarani.

 
Značke:

1 komentar

  • Franc Zabukošek

    Odlično povedano in opozorjeno na državljansko dostojanstvo, suverenost, ki mora biti naša splošna državljanska. Hvala in spoštovanje za to.!!

    Resnično nismo dozoreli, kajti te države nimamo za svojo. Ustava v knjižici je lepa, vredna, toda če ni v naših srcih in glavah je prazen papir.

    Prelomiti moramo samozapravno prakso socializma in zaživeti suverenost, ki nam jo narekuje Ustava.

    To moramo kot državljani zahtevati in obsojati razne oportuniste, ki so se infiltrirali v pomladne stranke in izničujejo določbe Ustave in Človekovih pravic.

    To je v skladu Ustave naša dolžnost in temu primerno tudi ravnanje.
    Anonimno komentiranje v raznih portalih je znak ne suverenosti in neodgovornosti. To je žalitev Ustave in vsakega državljana- osebe, ki aktivno in dobronamerno deluje za stvar države in državljanov.
    Naj milostni čas odrešenja s pomočjo sv. Duha pripomore za uvid kaj je prav in sklep za tozadevno ravnanje !
    Gloria in excelsis Deo in mir ljudem na zemlji !!!!!


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI