Ž. Turk, Čas-opis: Pretežke šolske torbe?!

Casnik 15.12.2016 11:07
 

Teža šolskih torb je kar naenkrat politična tema številka ena. Ali dve. Takoj ob zdravstveni reformi. Kar zgražajte se nad nekdanjim šolskim ministrom, ampak za tole nimam prav nobenega posluha.

Naši očetje in babice so v slabi obutvi, v mrazu in dežju, po blatu in kamenju, pešačili v šolo tudi uro in več v vsako stran; v literaturi je ohranjeno celo, kako so se v temačnih gozdovih bali divjih zveri, pa so vseeno – ali pa prav zato – odrasli v normalne, zdrave ljudi. In ne, ne zato, ker so imeli lažje šolske torbe, če so jih sploh imeli, ampak zato, ker jih niso že od rane mladosti naprej zavijali v vato.

Več: Čas-opis

 
Značke:

11 komentarjev

  • “Omnia mea mecum porto” bi lahko vzklikali naši šolarji.

    Meni se pa vendarle zdijo pretežke torbe naših šolarjev. Turk bi se lahko spomnil, da ko je on hodil v osnovno šolo, da je vendarle bila torba lažja. Moja je definitivno bila, ki sem hodil malo kasneje kot on.

    Eno je hodit daleč v šolo, po dežju in snegu. Drugo je pa 7 letnemu šolarju s 30 kg ali celo samo 25 kg nositi 7 kilogramsko torbo. Ali celo 10 kilogramsko. To ni zdravo za razvoj aksialnega skeleta in drže otrok.

    Mislim, da imajo tako težke torbe, ker je pri zavodih za šolstvo in na ministrstvu preveč anankastov. Ki ničesar ne bi izpustili, vsako picajzlarijo videli kot najpomembnejšo stvar na svetu. Pa še to, Pa še ono, pa brez tega ne bo šlo, bo trpel šolski proces…

    Zraven še niz založnikov pri koritu. Ki seveda forsirajo lajno, kako “nujni” so za otroke ti, pa še oni delovni zvezki, učbeniki in še in še. Dejansko so pa “nujni” založniški visok profit.

    Mi je žal, gospod avtor, da vam spet, iz izkušnje, moram ugovarjat. Prav bi bilo, če bi bile lažje torbe naših šolarjev in manjši stroški nabave šolskih potrebščin za starše ( z izjemo učbeniškega sklada, ki je dobra rešitev).

  • Ubadanje s problemom, ki je samo še vprašanje leta ali morda dveh.

    Potem pa itak 99,9 % podatkov ne bomo več hranili doma – in sploh ne na papirju – ampak v nekem javnem oblaku, povsod nam bo pa na voljo zaslon, da si jih po potrebi prikličemo.

    Problem je samo okostenela miselnost, ki zaslon povezuje z “igricami”. Sicer bi naložba v namizne terminale v šolah že zdavnaj finančno odtehtala tam porabljen papir.

    • Dvomim, da bo šlo tako, kot si ti predstavljaš. Verjamem in upam, da ne. Papir, svinčnik, radirka, nalivno pero so nenadomestljivi. Otrokovi možgani, direktno predvsem povezave s finimi gibi v roki in prstih, grafomotorika, posredno pa tudi drugi možganski predeli se aktivirajo in dolgoročno lahko razvijajo samo ob pogostem klasičnem pisanju na roko.

      In nasprotno, večno gledanje v ekrane iam negativne učinke na otrokovo ( človekovo) zbranost, poglobljenost, umirjenost, spanje. vse več študij in znanstvenikov opozarja tudi na slabši mentalni razvoj ( ne le čustveni, tudi kognitivni) otrok, ki preveč časa preživijo pred računalniki.

      • IF: “Dvomim, da bo šlo tako, kot si ti predstavljaš. Verjamem in upam, da ne. Papir, svinčnik, radirka, nalivno pero so nenadomestljivi. ”
        =============================

        Ampak za čitanje iz npr. zgodovinske knjige že od nekdaj niso bili potrebni papir in svinčnik, radirka in nalivno pero. Torej?

  • Čas je za tablice.

    Da malo razdražim Zdravka 🙂

    http://www.iels.org/assets/19/A04010_l.1.jpg_resized_380_.jpeg

  • Kje je problem? Odvisno, katera očala imamo, ko problem gledamo.

    Tu so še ena očala:
    Če bi učitelji npr. angleščine učili iz prosto dostopnih angleških tekstov, ne bi potrebovali nič učbenikov, torbe bi bile lažje in denarnice staršev debelejše. Ampak! Zato pa ne bi sin rdečega veljaka, ki si kupuje jahto z založniškimi posli obveznih učbenikov, imel tako lahkega dela …

    Mimogrede, skoraj vsak angleški froc se v parih letih nauči angleščino brez učbenika … normalni odrasli se v naravnem okolju v par mesecih nauči tujega jezika brez učbenika (znanstveno dokazano dejstvo).

  • Zdravko

    Tokrat je pa Turk narobe naslovil svoj gnev.
    Ja, res je, torbe so obupne. Napolnili so jih pa politiki. Kajti odlične so za vzgajanje sužnjev!
    Moja torba ni bila tako težka. Pa sem hodil v šolo 4km daleč. Vsak dan v dežju ali snegu.
    Danes pa otroke moraš z avtom peljat v šolo, ker takšne torbe ne more vlačit s sabo niti 1km. In kaj šele v dežju in snegu.
    In medtem ko je dobra ideja s torbo-skrojem, je to vseeno najmanj nekoliko cinična rešitev.
    Problem je točno v tem, da so že učitelji/stroka izgubili idejo, kaj in čem se je treba učiti, ampak znajo samo še brati kazala v enciklopedijah. In potem nakljukajo vse živo, tako faktografsko, brez razmisleka, saj ga niti ne zmorejo, vedo pa vse o vsem.
    IF ima povsem prav. Zvezek in ročni zapiski so neprecenljivi. Skiciranje problemov na papir pri matematiki, fiziki, neprecenljivo! Ne vem, morda se lahko biologijo učiš na tablici… Naj oni povedo. Nobenih tablic!
    Da ne govorim o založništvu. Trg učbenikov je nujno državni monopol. Naše šole so obvezne, drugih nimamo, torej vse tja do univerze mora država prevzeti založniško dejavnost pri učbenikih. To napajanje zasebnikov na račun obveznega šolstva je naravnost perverzno!

  • Ko sem pred leti potožila učiteljici, da je torba res pretežka za (mislim da) tretješolko, me je zelo na hitro ‘potolažila’: “To pa sploh ni problem. Vaši otroci so eni redkih, ki prihajajo v šolo peš.” (In to v šolskem okolišu, kjer nihče ni oddaljen več kot 2 km, večina pa znotraj kilometra.)

    Rezultate vseh mogočih učbenikov pa tudi lahko opažam: grafomotorika je vsako leto slabša. Prav hvaležna sem posameznim učiteljicam, ki se tega zavedajo in poleg predpisanih delovnih zvezkov uporabljajo ‘staro orodje’ – svinčnik in zvezek. Zelo ‘poučen’ je tudi pripis učiteljice ob pregledu naloge: “Zelo si se potrudil(a).” Potem pa vprašam ‘pridnega’: “Si se res potrudil? Je ta naloga lepo narejena?” In mulc se samo posmeje in odkima. (Ampak kritika, tudi upravičena, lahko otroku povzroči doživljenjske travme, kajne?)

    Teža torbe in (uporabno) znanje nista nujno (ali pa sploh ne) premosorazmerna. Pač pa je prihodek raznih založb krepko sorazmeren teži torb.

  • Ni težava samo število učbenikov in DZ, vsebina je včasih v nebo vpijoča. Naravoslovje in tehnika v 4. razredu, razlaga delovanja živčevja…nerazumljivo do konca, ponavljanje praktično istih stavkov na 2 straneh,…obup. Rokus Klett – MONOPOLISTI!!! Sem naravoslovne stroke in samo vijem roke.


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI