Kar mora vedeti vsak moški

Aleš Čerin 12.12.2016 11:22
 

na-cerkljanskemV filmu Secondhand Lions, v znamenitem prizoru v lokalu (oglejte si video), kjer mladenič nesramno izziva Huba Mc Canna, upokojenega pripadnika Francoske tujske legije, le-ta pove najprej nekako takole: “To je odličen primer o tem kar sem govoril … Odkar je ta mladenič sesal mamino mleko, je dobil vse, razen discipline.” Potem ga v poštenem boju namlati in ga še sproti poduči, kako naj se bori z nožem.

Ko se v pretep vključijo še mladeničevi trije prijatelji, namlati še njih. Nato jih vse skupaj odpelje domov, jim pomaga pri celjenju ran, jih povabi na kosilo, ter jim – preden jih pošlje domov – pove to ‘kar mora vedeti vsak moški’. Mladeniči odidejo domov z dobro lekcijo.

Zelo verjetno je, da so mladeniči prišli k pameti. Da jim je nekdo na precej boleč, a primeren način povedal, kakšne so moške vrednote, o tem kako se moški obnaša, tudi kako naj moški ljubi. Ko se namreč Hub McCann, držeč mladeniča za vrat, predstavi pove “da je ljubil samo eno žensko s strastjo, ki je ti ne boš nikoli razumel.”

Kdo bo fantom povedal in pokazal?

Kdo bo naučil mlade fante kako naj bodo možje? Kdo jim bo povedal in pokazal za kaj naj se borijo, kako naj se borijo in tudi kako naj ljubijo. Mladeniče je vedno bilo treba, in tudi danes ni nič drugače, vzgajati za boj. Bojev je pa danes – se zdi – še mnogo več kot jih je bilo v “starih časih”, skušnjave so večje, pravih moških je manj in mladeniči so bolj “scrkljani”. Kako naj mladeniči postanejo možje in kako naj ‘prenehajo s tem, kar je otroškega’ (1 Kor 13,11) in kaj je to ‘otroško, s čimer naj prenehajo’.

Najprej jih dobiš, da sploh poslušaš

Hub McCann je v filmu to lepo pokazal v prizoru v lokalu. Mladeničem, ki so bili očitno zelo objestni, polni napuha, z občutkom, da se mora svet vrteti okoli njih, je na jasen način najprej povedal, potem jim pa praktično dal vedeti, kakšne so lastnosti moškega. Da je sploh pridobil njihovo pozornost, jih je premlatil. Vse. Na trdo. Zdi se, da moški šele tako postane učljiv. Brez drže učljivosti namreč moški ne zmore slišati, kaj šele, da bi spremenil svoje ravnanje. V primerjavi z batinami, ki bi jih mladeniči sicer dobili v življenju, so bile Hubove pesti pravo božanje. Moški napuh – v smislu vse zmorem sam – se je pod pestmi starca stopil kot pomladanski sneg.

Potem je Hub mladeniče odpeljal domov in jim oskrbel rane. S tem je pokazal usmiljenje in očetovsko skrb. V prizoru, ki nam ni bil od blizu prikazan, pač pa le preko komentarjev njegovega brata, je fantom naredil dolgo pridigo o tem ‘kar mora vedeti vsak moški’.

Iz kasnejšega prizora govora ob jezeru (oglejte si video), lahko sklepamo, kaj jim je povedal. Govoril je namreč o pomenu vere, o tem, da so ljudje v osnovi dobri, da čast, pogum in krepost pomenijo vse, da moč in denar nista nič, da dobro premaga zlo, da prava ljubezen nikoli ne mine. Da so to reči v katere moški mora verjeti, ker so vredne, da se v njih verjame.

Kaj bi lahko bilo v drugem delu?

V filmu je prikazan le prvi del govora, drugi del je obljubljen, pa nam ni razkrit. Samo ugibamo lahko, kaj bi starec še povedal v drugem delu govora. Morda je govoril o tem kako spoštljivo dvoriti ženski, kako jo ljubiti in negovati, kako se zavezati z njo za vse življenje, kako ponižno prositi za odpuščanje in kako sprejemati odpuščanje, kako kot moški biti ‘buden, kako stati trdno v veri, kako biti močan in možat’ (prim. 1 Kor 16,13), kako voditi družino in kako se opremiti za bojevanje proti zlu (prim. Ef 6, 10-18), kako zaplavati proti toku.

Gotovo jim je – testosterona polnim mladcem – povedal kako se upirati skušnjavam kot so poželenje in pornografija. Gotovo jim je – mladeničem pred poslovno potjo – povedal kako se soočati s pohlepom, goljufijami in lažmi. Fino bi bilo, da bi jim povedal tudi o tem kako se soočati s preizkušnjami in tudi kako z uspehi. Preizkušnje nas sicer obrnejo k Bogu, a mevže se preizkušenj ustrašijo in zbežijo. Tudi takrat ko je treba zavarovati življenje – žene, otroka, nerojenega.

Ni drugih!

Mladeniči tudi pri nas hrepenijo in hlepijo po moških pogovorih, po odgovorih na moška vprašanja. Pa jih ne dobijo tam kjer je treba. Ker je težko, ker že nas očetov ni “vzel v roke” kakšen “Hub” in nas napravil učljive. A vseeno, … Vsak oče, vsak boter, vsak dedek, pravzaprav vsak moški je poklican, da fantom in mladim moškim pove, kar je treba. Po svojih močeh. Tudi če zraven “švica”.

Foto: Aleš Čerin

 
Značke:

42 komentarjev

  • No, no, no… če lahko nekdo, ki je kot plačanec na povelja ubijal ljudi, predstavlja ideal česarkoli že, potem nas verjetno ne sme čudit, da smo tam kjer smo. Tu gre za tipični primer mačizma ter patriarhalnega pokroviteljstva. Za vse ostalo ti pa res ni treba biti “Hub McCann”. 🙂

    “Morda je govoril o tem kako spoštljivo dvoriti ženski, kako jo ljubiti in negovati, kako se zavezati z njo za vse življenje, kako ponižno prositi za odpuščanje in kako sprejemati odpuščanje, kako kot moški biti ‘buden, stati trdno v veri, biti močan in možat’”

    Ja, mokre sanje tipičnega “mačista”. Bog ne daj, da bi imel ob sebi močno žensko, ki bi lahko prenesla vsaj toliko kot on sam, ki bi bila odločna in samostojna. Saj to je dejansko eden bistvenih problemov sodobne družbe. Večina takšnih žensk moški, ki se jih pač tradicionalno vzgaja v “mačiste”, niso sposobni obvladati, tako da na koncu dobimo bodisi tiste, ki ženske zlorabljajo, ali pa tiste, ki so od žensk zlorabljeni, ali pa take, ki imajo pač srečo, da so dobili žensko, ki se jim z veseljem podreja.

    Skratka, dajmo počasi vendarle preklopit na 21. stoletje, ko sta moški in ženska enakopravna, samostojna in ki se v enaki meri medsebojno podpirata in kjer moški od ženske ne pričakuje, da bi bila nek “invalid”, ki bi potrebovala kakšno posebno pomoč od njega.

    Sicer pa če se jaz prav spomnem, je Jezus davno tega govoril nekaj o nastavljanju drugega lica. Kam smo pa prišli, ko naj bi se kristjani učili iz holivudskih pravljic, namesto tistih iz Svetega pisma. 🙂

    • Kam smo prišli, da nam bo brezbožnež delil verske nauke.

      • Več kot očitno je, da jih večina vernikov bodisi ne pozna, ali pa ne spoštuje, pri čemer človek ne ve, kaj je hujše. 🙂

        Sicer pa tudi ko vam jih deli sam papež, ne zaleže kaj dosti. 🙂

        • Kaj je hujše? Kaj pa ti? Kako hudo je potem s tabo, ki to priznaš in ne spoštuješ.

          • Spoštujem že, zgolj ne prakticiram. 🙂

          • Lepo si se zapletel in povedal, da si najhujši.

          • Nič se nisem zapletel. Zapisal sem le, da spoštuejm to, da pač verniki sledite nekim svojim naukom (razen seveda če s tem ne posegate v svobodo drugih), čeprav jim sam kot ne-vernik seveda ne. Vsaj ne iz verskih razlogov.

          • Ja, saj vemo, da ne priznaš lastne “logike”.

          • Kateri del svoje “logike” ne priznam? 🙂

          • Tiste po kateri si sebe obsodil za najhujšega.

          • Lahko to bolj pojasniš? 🙂

          • Kdaj bomo dočakali dan,da jih bodo dobili komunajzarji po
            levem licu,saj je že skrajni čas,mar ne “ježuš”!

            Andrej Briški

          • Andrej, je kje tvoj sogovornik povedal, da je njegova vrednota nastaviti drugo lice? Povedal je le, da spoštuje ljudi, ki se tako sami obnašajo. In ne tebe. Tvoj komentar je direktno in pošteno povedano nasilen. Ne bodi presenečen, če boš žel, kar si sejal.

    • “Bog ne daj, da bi imel ob sebi močno žensko, ki bi lahko prenesla vsaj toliko kot on sam …”
      To ni močna ženska, to je popolnoma nesamozavestna in ranjena ženska, ki misli, da mora stalno tekmovati z moškim.

  • “Kdaj bomo dočakali dan,da jih bodo dobili komunajzarji po levem licu,saj je že skrajni čas,mar ne “ježuš”!”

    A to so po novem mokre sanje kristjanov? Predlagam, da se raje ukvarjaš z “vstopnico” v nebesa, da ne boš pristal v kakšnih vicah, ali pa še čem slabšem. 🙂

    In glede na to, da je bil “božji sin” socialist, verjamem, da tudi komunisti pri Bogu niso posebej slabo zapisani. Saj ne, da ne grbi ne bi imeli kakšnega greha, ampak če se človek kesa, potem se da tudi glede tega kaj zmenit. 🙂

    • Samo za zapisnik … je socializem in je sociala. Socializem je družbeni sistem, sociala pa je skrb za tiste, ki nimajo, ne morejo. Tako, na kratko.

      Novejša zgodovina pa kaže, da se ta dva pojma izključujeta. V socializmu sčasoma tiste, ki imajo, vzame noč in tako nihče ne more ničesar več dati tistim, ki nimajo.

      • “Samo za zapisnik … je socializem in je sociala. Socializem je družbeni sistem, sociala pa je skrb za tiste, ki nimajo, ne morejo. Tako, na kratko.”

        Sociala je solidarnost. Solidarnost je temeljna vrednota socializma, kot je tudi krščanstva. 🙂 Če morda tega ne veste, je bilo vodilo prvih kristjanov enako temu, kar zasleduje socializem. Temelj socializma je dejansko kopija tega zapisa v Svetem pismu:

        Apostolska dela 2

        44 Vsi verniki so se družili med seboj in imeli vse skupno: 45 prodajali so premoženje in imetje ter od tega delili vsem, kolikor je kdo potreboval.

        😉

        Ampak ta ideal se je seveda sfižil tako v primeru socialistične države kot primeru Katoliške cerkve.

        • Gospod s provokativnim imenom,
          sedaj pa namenoma izpuščate bistveno razliko med Svetim pismom in socializmom in ta razlika je NASILJE. Sveto pismo poudarja prostovoljnost, socializem pa nasilno odvzemanje in dajane odvzetega izbrancem (kar je enako ropanju).

          NAMENOMA izpuščate.

          • A ja? A hočeš reči, da ga v Svetemu pismu ter zgodovini krščanstva ni? HAHAHAHAHAHAHA

            “Sveto pismo poudarja prostovoljnost, socializem pa nasilno odvzemanje in dajane odvzetega izbrancem (kar je enako ropanju).”

            Saj o tem nikjer niesem nič rekel. Rekel sem le to, da gre za isti ideji. In če se je kristjanom ta ideja zdela dobra, v čem je problem, da se jo s prisilnimi sredstvi tudi uveljavlja? Samo pomisli, kako se tebi zdi prav, da država homoseksualce prisili v to, s tem, da jim pač to prepove, da se npr. med seboj ne poročajo. 🙂

          • Gospod s provokativnim imenom,
            vem da ne ločite ropa od dejanja dobrote. Ker komunisti&socialisti učijo, da cilj posvečuje sredstva. Tako so po koncu 2. svetovne vojne pobili med 20.000 in 30.000 Slovencev skupaj še z kakimi 100.000 do 200.000 ljudmi drugih narodnosti. Tako, za uvod v socializem.

          • Kolikor jaz vem, so pod parolo cilj posvečuje sredstva pobijali tudi krščansko blagoslovljeni meči in sulice. 🙂 Tudi ni nobena skrivnost, da je v Stari zavezi malo morje spodbujanja k nasilju. Toliko za uvod v krščanstvo. 🙂

    • Ni videt, da se komunisti kaj kesajo. Ker če bi se, bi se to zdaj že poznalo.

      • Po čem pa to sklepaš?

        • Po marsičem .. po vseh teh letih naj bi tudi oni ugotovili, da so bile njihove ideje zgrešene. Ker naj bi jim bilo žal, bi se naj pričakovalo, da bodo prenehali s proslavami jn provokacijami, s katerimi še naprej mešajo meglo.
          Sodelovali bi na pogovornih oddajah na nacionalni tv v najbolj gledanem večernem času na soočenjih, kjer bi ljudje (tudi mladi) imeli priložnost slišat, za kaj se je šlo.
          V hramu ddmokracije bi sprejeli resolucijo o
          totalitarizmih, ne pa samo sprejeli v vednost da mešajo meglo. Da ne govorimo o sodstvu. Pa tudi o medijih.
          Skratka, sprenevedanja je na vsakem koraku še vedno dovolj in mnogo preveč, da bi se temu lahko reklo da jim je v resnici žal in da se kesajo!!

          • Kolikor jaz vem so slovenski komunisti v večini sprejeli demokratične spremembe, kar kaže na to, da so pač ugotovili, da enopartijski sistem ni bil idealna rešitev. Milan Kučan, ki je bil ob razpadu YU vodja komunistov, je bil tudi prvi predsednik demokratične države, in je takoj po osamosvojitvi priznal tudi in obžaloval revolucionarno povojno nasilje. Danes sedi na predsedniškem stolčku še eden komunist. Morda si ga celo volila. 🙂

            Ne vem točno, o katerih proslavah govoriš, ampak če gre za proslove v povezavi z NOB, potem ne vidim problema, v kolikor se pač proslavja osvbodilni vidik, ne pa revolucionarni.

            Za kaj se je med komunizmom šlo, bi lahko iz prve roke pojasnili tudi tisti, ki so se iz zadrtih komunistov oportunistično prelevili v demokrate tako, da bi pač opisali, kaj so kot komunisti počeli, pa jaz takih soočenj tudi nisem zasledil. 🙂

            Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu je bil dejansko politični dokument, ki je bil namenjen predvsem za to, da se v bivših komunističnih državah diskreditira politične nasprotnike. Obsodbo bivšega režima smo v Sloveniji sprejeli že s Temeljno ustavno listino kot podlago za sprejem nove ustave.

            Tudi ni mi jasno, kakšno zvezo ima danes boj za politično, ekonomsko in drugo oblast s komunizmom. A če se leva ideologija bori za oblast, je to komunizem, če se pa desna, je to demokracija, al kako? 🙂

        • tolmun1 tolmun1

          Amelie sklepa po tebi “ježuš”,DA, v časih zgodnjega krščanstva so bili ljudje socialni in še danes jih je kar nekaj,ki imajo to lastnost v sebi,ne pa socialisti,ki se jim je zažrla pod kožo teorija zla,ki jo je močno okrepil Marx s svojim bogatim mentorjem Engelsom,ki je imel polno rit vsega,naveličan samega sebe in okolice!Produkt
          Engelsovega druženja z Marxom je bil Komunistični manifest!
          “Svobodni in suženj, patricij in plebejec, baron in tlačan, cehovski mojster in pomočnik, skratka, zatiralec in zatiranec sta si bila v večnem nasprotju drug proti drugemu, bojevala sta nepretrgan, zdaj prikrit, zdaj odkrit boj, boj, ki se je vselej končal z revolucionarno preobrazbo vse družbe ali pa s skupnim propadom bojujočih se razredov”!
          Začetek razslojevanja in razkroja družbe na brutalen način,ki marsikje še traja in traja!

          • Socializem je zgolj v praksi poskušal uresničiti to, kar so izvorni kristjani verjeli da je prav. Ampak kot že rečeno, se pač ni izšlo kot se to ni izšlo v okviru KC. Oblast pač ljudi vedni pripelja v skušnjavo. 🙂

          • Ne razumem o čem pišeš, tolmun, ko praviš da sklepam po “ježusu” ?

          • Ah vem, tolmun imaš prav!

  • Jaz mislim da je dobro, če je pri komentiranju prisotno oz. omogočeno tudi dialektično nasprotno mnenje. Clovek, ki si je dal nick, kakršnega se sicer ne spodobi imeti, je svoj tokratni ugovor precej močno argumentiral.

    Sicer pa v tem smislu pogrešam tudi komentarje pavla, pa čeprav se mnogokrat ali večinokrat z njimi ne strinjam ali vsaj delno ne strinjam.

    • Zdravko

      Kaj neki je ta nespodbnež močno argumentiral?

      • Mogoče je pokazal, da je med vrednotami srednjeveškega viteškega krščanstva in tistimi, ki direktno izhajajo iz štirih poročil evangelistov, kar precej razlik. Nenazadnje je temeljno osebno in družbeno oznanilo Kristusa prinašanje miru, ne boj.

        Pri tem razhajanju na neki drugi ravni vidim skupne točke v razlikah, ki jih je, sicer agresivno in nedostojno, do papeža Frančiška v zadnjem Reporterju izpovedal Brščič, ki prisega na ekonomski socialni boj oz. darwinizem.

        • Ajej, si pa najdu tapravga.

        • Ojej! Je močno argumentiral ali je mogoče pokazal? No, v vsakem primeru pa je velika razlika med srednjeveškimi vitezi iz romantičnih romanov in sledilci Jezusa Kristusa.

          Ker pa govorimo o gospodu IFu, moram poudariti, da krščanstvo ne zapoveduje popolnega pacifizma. Ne pozabimo, da je Jezus kar z bičem razgnal neke trgovce. Ne pozabimo, da je Bog uporabil vojake, da je prenehalo preganjanje kristjanov.

          • Četudi je z bičem razgnal trgovce, se pa ne spomnem, da bi evangelisti poročali, da bi on bil lepljiv, zalezovalski in skrajno siten.

          • obveznoime

            Meni pa se zdi zanimivo, kako si to Jezusovo prigodo z izganjanjem trgovcev iz prostora čaščenja tako pogosto razlaga(te) kot “lej jezus je bil tut nasilen, zato je nasilje zihr kul”. Pozabi se 99,9999%, ko ni bil nasielm pa bi lahko bil ni pozabi se, s kakšnim razlogom je trgovce izgnal iz templja.

            Ampak, hej, sej toje poanta biblije, da si jo lahko vsak po svoje razlaga in se vedno najde primere/opravičila za čisto(čisto!) katerokoli(katerokoli”) početje .

            Ponavadi pa vsak izgovor dober, samo da se ne proba tudi z vozorom slediti Jezusu. Je veliko lažje samo v besedah. Ki jih je od “sledilcev jezusu” vedno veliko. Dejanj, žal veliko manj.

          • Spodaj preberite uradno učenje katoliške Cerkve. Če se z njim ne strinjate, nič hudega. Z veseljem bom bral o vaših problemih. Mogoče, mogoče kaj pripomnil. Ampak resnično samo mogoče.

            Mir in vse dobro gospod IF! Mir in vse dobro vam želim iz vsega srca!

          • Ne vem povsem, kaj naj si o vas mislim, gospod AlFe. Včasih dobim občutek, da tule bolj zasledujete druge, kot da bi izražali svoje misli in stališča ob člankih; kar se mi zdi škoda. Nekajkrat ste za moja mnenja celo, precej drzno, se mi zdi, direktno izrekli, da prihajajo od Rogatega. Lepo od vas, če mi tokrat želite mir in vse dobro. Tudi jaz vam, naj vam lepo teče letošnji adventni čas.

  • V O J N A

    Jezus je bil nenasilen, v govoru na gori poziva k nenasilju. »Ne upirajte se hudobnežu, ampak če te kdo udari po desnem licu, mu nastavi še levo« (Mt 5, 39). V tem smislu nekateri odklanjajo vsako uporabo sile in so za radikalni pacifizem.

    Radikalni pacifizem
    Radikalni pacifisti so prepričani, da je v skladu s Svetim pismom edino popolna odpoved kakršnikoli uporabi sile. Ali Kristus res zahteva, da na nasilje odgovorimo z nenasiljem in pripravljenostjo na mučeništvo? Če bi taka trditev držala, se ne bi kristjani smeli postaviti po robu turškemu ladjevju pri Lepantu 1571, kar bi imelo za posledico, da bi Turki zasedli Evropo. Ne bi se smeli vojaško zoperstaviti Hitlerju. Kakšna bi bila danes Evropa in svet, si lahko predstavljamo. Ženi, ki jo nekdo skuša posiliti, ne bi smeli priskočiti na pomoč. Protestantski teolog Karl Barth je kritiziral stališče zahodnih držav, ki so v času pred 2. svetovno vojno hotele mir za vsako ceno. Ravno ta drža je naciste opogumila, da so začeli vojno avanturo. Sam Gandhi je v drugi svetovni vojni pristal na rekrutacijo v indijske čete, da bi se boril proti Hitlerju. Papež Janez Pavel II. pa je izjavil: “Mi nismo kakršni koli pacifisti! Ne želimo miru za vsako ceno. Mir mora biti delo pravičnosti!” Radikalni pacifizem sicer izgleda herojski, vendar s svojim radikalnim odklanjanjem nenasilja spravi napadalca v skušnjavo, da uporabi silo. Računa namreč, da bo z lahkoto prišel do “plena”, ker se nasprotna stran ne bo branila.

    Nauk Cerkve
    Cerkev sicer podpira vsa prizadevanja za mir in želi, da bi se vsi spori uredili v duhu medsebojnega spoštovanja in razumevanja. Vendar priznava pravico do samoobrambe. »Dokler bo obstajala vojna nevarnost, dokler· ne bomo imeli pristojne mednarodne oblasti, ki bi ji bile na voljo primerne sile, vse dotlej vladam, ki- so izčrpale sleherno možnost miroljubnih pogajanj, ne bo mogoče odreči zakonito pravico, da se branijo« (KKC 2308).

    Pogoji za »zakonito obrambo z vojaško silo« so:
    • “da bi bila škoda, ki bi jo napadalec prizadejal narodu ali skupnosti narodov, trajna, velika in nedvomna;
    • da so se vsa druga sredstva, da bi temu napravili konec, izkazala kot neizvedljiva ali neučinkovita;
    • da se združi več resnih pogojev za uspeh;
    • da uporaba orožja ne bo imela za posledico hujšega zla in hujših neredov, kakor pa je zlo, ki naj bo odvrnjeno. Moč modernih sredstev razdejanja ima zelo veliko težo pri ocenjevanju tega pogoja” (KKC 23o8).
    Po mnenju Cerkve je vojna nujno zlo, ki se mu vedno ne da izogniti. Vendar tudi v času vojne veljajo nravne zapovedi. »Treba je spoštovati in človekoljubno ravnati s tistimi, ki se bojujejo, z ranjenimi vojaki in ujetniki« (KKC 2312). Cerkev zavrača slepo pokorščino v vojski. »Obstaja moralna obveznost upreti se poveljem, ki zapovedujejo genocid« (KKC 2313). Nihče se torej ne more izgovarjati, češ da je izpolnjeval le povelja nadrejenih.
    Prav tako Cerkev obsoja »vsako vojno dejanje, ki meri na uničenje celih mest ali obsežnih pokrajin z njihovim prebivalstvom brez razlikovanja« (KKC 2314). Vojno z atomskim, biološkim in kemičnim orožjem pa označi Katekizem »za zločin proti Bogu in proti človeku« (KKC 2314).

    Karizma nenasilja
    Je potem govor na gori le nedosegljiv ideal? Nikakor. Kristjan si mora prizadevati za mir. Pripravljen mora biti rajši pretrpeti krivico, kakor da bi jo sam delal. Njegova osnovna drža mora biti ljubezen in odpuščanje tar pripravljenost na spravo. Ima pa seveda tudi pravico na samoobrambo. Še posebej tisti, ki mu je zaupana skrb za dobro skupnosti. Vendar radikalnost govora na gori ostane. Posameznik lahko začuti oseben klic, da se po Kristusovem zgledu odpove zakoniti obrambi. Kot nekdo, ki čuti klic k »neoženjenosti zaradi Božjega kraljestva«. Vendar taka »karizma nenasilja« ne more postati dolžnost za vse kristjane, kot tudi ni »karizma neoženjenosti«. Sv. Tomaž Akvinski je zastopal mišljenje, da morajo duhovniki in škofje raje dati svoje življenje kot prelivati kri. Daj Bog, da kristjani še posebej v današnjem času ne bi preslišali Jezusovih besed: “Blagor tistim, ki delajo za mir, kajti imenovani bodo Bozji sinovi” (Mt 5, 9)!

    Jože Pucelj: KO BI LJUBEZNI NE IMEL
    Ljubljana, Župnijski urad Dravlje 2000

  • Aleš Čerin,
    ni mi všeč, niti malo mi ni všeč, mesto, na katerem si “prečkal reko”. Že preden sem pogledal komentarje, mi je v želodcu ostala “tujska legija”. Na tak način se ne ustvarja zaupanje, da je vaš recept proti permisivni vzgoji (za katero se absolutno strinjam, da je pogubna) kar manj primitivnega od avtoritarne. Za pripadnike tujske legije je značilen visok odstotek luzerjev, prestopnikov, odvisnežev, sadistov, plačancev in ne moških z visokimi ideali. Moški, ki smo sposobni brezrezervno ljubiti žensko, ne potrebujemo kazenskega voda, da podobno ljubezen izkažemo domovini.

    • Igor, se v popolnosti strinjam z vami. Je pa treba pogledati film. Sporočilo filma je v redu. Ta mož v filmu je bil pač pripadnik Francoske tujske legije. Grešnik. Kot smo vsi. In zaradi te podrobnosti film ni slab in zaradi tega sporočila ni za spregledati.

    • Hvala, Aleš. To pojasnilo zelo pomirja. 😊


×
 
Nadaljuj na CASNIK.SI